njegov (601-700)

s sabljo naenkrat strašno manjka, manjka ji	njegov	glas in njegove zgodbe o krivulji granate, ki	A
razen te, da bo verjetno vojna s Prusi in da bo	njegov	polk marširal na Češko.Tokrat se ji je zdel	A
so si njena ušesa zmeraj znova želela slišati	njegov	raskavi ukazovalni glas.V prav tolikšni meri	A
več ne bodo takšne, kot so bile. Tajnik vidi	njegov	obup, knezoškof se mu skoraj malo zasmili.Dali	A
zadregi ozira okrog sebe, ne knezoškof in ne	njegov	tajnik nimata hčere, da bi to razumela, blatne	A
Luisa, francoskega brata, ki je učil glasbo,	njegov	črni plašč je plaval po reki med golimi trupli	A
jo gleda, samo za hip se je tudi potopila v	njegov	pogled, nehote se je sprehodila čez obraz, obžarjen	A
notranjimi očmi skoraj vsako noč, preden je zaspala,	njegov	glas in njegove bahate kretnje, na katere je	A
razločno je čutila, da ne more biti daleč,	njegov	obraz je bil izrisan na pobočju gore, v trepetavi	A
ga je poznala, saj je imela ves dan pred očmi	njegov	obraz. A šele zdaj, ko ga je pogledala čisto	A
svojemu vojvodi ne, on mogočno leži ob njej,	njegov	mogočni trebuh seenakomerno dviga in spušča	A
oprijel dolge veje, ki mu jo moli župnik Janez,	njegov	najbližji, najbližji v življenju in pri svetih	A
romarskem ognju, s katerim je ob vodnjaku pila vino,	njegov	temni obraz in nemirne oči, močne roke Simona	A
Simon, je rekla, ime mu je Simon. To je	njegov	blagi pogled, njegov močni pogled, ki gre nekam	A
ime mu je Simon. To je njegov blagi pogled,	njegov	močni pogled, ki gre nekam v notranjost in se	A
je dotikala po telesu, in tukaj in tukaj je	njegov	dotik, so njegovi prsti, je njegova dlan, ki	A
svetnik mrtev in je njegovo truplo, se pravi	njegov	kip, ležal v menzi oltarja, se je tu vse bleščalo	A
podložniškega dela, v kakršnem se je rodil in bo umrl	njegov	oče, takoj ko je bil dovolj močan, mu je pomagal	A
in včasih v cerkvi zmolil zdravamarijo, on,	njegov	sin je pomagal, kadar je bilo dela posebej veliko	A
pošiljala sem in tja, živel je, kakor bo živel	njegov	oče do poslednjega dne.Vendar ne Simon, Simona	A
se je odločil, da ne bo živel, kakor je živel	njegov	oče, nekega dne je počakal rektorja na hodniku	A
gozd, sta si s tistim človekom, ki je bi1 nekoč	njegov	oče, zavihala rokave, zdaj je postal v Hiši	A
prenašal tisti stari človek, ki je bil nekoč	njegov	oče.Ko je s krpo v oteklih in rdečih rokah sredi	A
Kar je počel tisti človek, ki je bil nekoč	njegov	oče, ni imelo nobenega smisla, kar je počel	A
o grehu mesa, ki ga je ponoči večkrat storil	njegov	tovariš in pri tem ječal od zadovoljstva, povedal	A
ga vidi, da vidi njegovo otroško goljufanje,	njegov	pogled skozi priprte veke.Že je hotel odpreti	A
srajco s sebe in njeno toplo telo je razžarilo	njegov	pogled, skozi ozko špranjo oči je segla vanj	A
enakomernem dihanju, ki je izginilo v sen, njen in	njegov.	A zdaj je bilo to telo spet tukaj, spet znova	A
provincial napuhnjeno prilizoval, da je bil	njegov	predstojnik Veliki Prilizovalec, naš provincial	A
poglede, tope in vdane, tako je gledal tudi	njegov	oče, turjaški podložnik, topo in vdano.Težko	A
Zato tudi mislite ves čas na človeško snov, na	njegov	znoj in vlago, na tiča, ki stoji, da bi brizgnil	A
romarskega principala. Mihael je stopil k njej,	njegov	obraz je bil zaripel od tistega besa, ki so	A
tam, je stopil tesno k njej, da je zavonjala	njegov	težki vonj po neumitem telesu, mogoče tudi po	A
neposlušnosti, je rekel župnik Janez, to je bil	njegov	glas, vendar ga ni bilo v prostoru, samo glas	A
ječa, ječo bo še spoznal, za zdaj mu je bil	njegov	angel, Gospodov angel, še precej naklonjen.	A
razpada nek kadaver ob zidovih puebla in se	njegov	smrad, ki ga prinaša blag vetrc, meša z dišavami	A
pogovarjati o svoji hčerki, čeprav je bil to	njegov	najljubši pogovor, nanjo je bil tako ponosen	A
prelepe pueble, rekel je tako, kot bi rekel	njegov	oče, ki ga nima: hleve imamo polne živine, skednje	A
da bi bilo tako. Simon je pomislil, da tudi	njegov	Gospod Bog noče, da bi bilo tako, a kaj, ko	A
Bog noče, da bi bilo tako, a kaj, ko to hoče	njegov	general. Ta pogovor je v njem prebudil nekdanjeg	A
in pokorščini Družbi, čeprav je oče Inocenc	njegov	predstojnik, za hip si je Simon zaželel, da	A
zlomiti sam, ona ga ne bo lomila, Družbe ne zanima	njegov	dvom, Družba Jezusova je onkraj njegovega dvoma	A
stran 292 . / naročje spanja, kakor je znal	njegov	oče, ki je po težkem delu legel, zaprl oči in	A
pijančevali, živijo z nočjo in dnevom, kakor je živel	njegov	oče, živijo s svojo rastlinskostjo in živalskostjo	A
ne preneha, moški je blizu in hkrati daleč,	njegov	pogled je na njenem telesu, vendar takrat, na	A
stene, neznanec je pokrit s kuto, za hip vidi	njegov	obraz, svetleče se oči, v katerih se zablisne	A
pomlad, kakor je ona nekoč tolikokrat lovila	njegov	pogled in ga umikala, on pa je gledal skoznjo	A
stotnikove sobe, da tam čez stol leži vržen	njegov	plašč z mnogimi svilenimi resicami, da na mizi	A
pasu gol, bel od brivske pene od vratu do oči.	Njegov	sluga v rdeči uniformi je držal brisačo in vrč	A
Windisch, pa lahko gledaš, kako se brijem.	Njegov	glas ni bil raskav, bil je hripav, od petja	A
je režal, manjkala mu je zgornja vrsta zob,	njegov	gospodar je soldat nad soldati, zna se obriti	A
Agnes slečejo do nagega, da bi si lahko on in	njegov	sin nasitila svoje nesramne oči na njenem telesu	A
ko se mu je zdelo, da jo je našel, da sta se	njegov	religiozni razum in človeško hrepenenje našla	A
misel, da je hudič pravzaprav Windisch, da ga	njegov	zabuhli obraz spominja na nekega bandeiranta	A
je bežal mimo njegovih vrat, je vseeno slišal	njegov	krohot: Dobil boš njen poljub, jungfernkus boš	A
šepetal, tudi v spanju je slišal njegovo režanje,	njegov	šepet: jungfernkus, jungfernkus.Misel na Katarino	A
Katarino sredi vojaškega taborišča, to je bil	njegov	jungfernkus, več ko je bilo misli, več je bilo	A
ki je prišel iz groba, od tam, kjer je bil že	njegov	oče, niti tega ni vedel, da mu je umrl oče.	A
sploh ni prepoznal. Šel je v gozd, od koder je	njegov	oče vlačil drva, tega se je še najbolje spominjal	A
vaša hči, kako ji je že ime? Preslišal je	njegov	pijansko momljajoč odgovor, ni izvedel, kako	A
glasno, kolikor je mogoče. Katarina gleda v	njegov	široki hrbet, ki ji zaslanja pogled na nemško	A
modruje Windisch, kakor da bi bila Katarina	njegov	oficir, pri nas s kanoni nikamor ne prideš.	A
njegova hoja je takšna kakor nekoč po dvorišču,	njegov	glas je enako raskav, njegov smeh glasen, kakor	A
nekoč po dvorišču, njegov glas je enako raskav,	njegov	smeh glasen, kakor nekoč, še zmeraj se baha	A
poslal angela, da bi s silno svetlobo odvrnil	njegov	pogled in njegovo nenehno, nenasitno poželenje	A
pogled in njegovo nenehno, nenasitno poželenje.	Njegov	znoj je na meni, je molče govorila, povsod njegov	A
Njegov znoj je na meni, je molče govorila, povsod	njegov	smrad, njegov sluz po vsem telesu in v meni	A
meni, je molče govorila, povsod njegov smrad,	njegov	sluz po vsem telesu in v meni.Kaj, če rodim	A
ki mu ga je ostalo, da sme biti z njim zaprt	njegov	pes, tako ga je bilo manj strah podgan, ki so	A
vrata in lajal skoraj do ohripelosti, da bi se	njegov	gospodar počutil varno, še bolj pa zato, ker	A
pogledom ustvaril lepe gore in reke na naši zemlji,	njegov	drugi pogled je ustvaril naše preljubo sonce	A
drugi pogled je ustvaril naše preljubo sonce,	njegov	tretji pogled našo prijazno luno, vsak naslednji	A
vojska. Vivat Marija Terezija, je klical	njegov	neslišni glas in četa kirasirjev, ki mu je v	A
reko, čez goreče ulice mesta, ki jih je vžigal	njegov	samokres, daleč spodaj so ležala sredi mestnega	A
postaja težek, da postajata težka oba, on in	njegov	okrogli konj, da postajajo mišice mlahave in	A
in ko stopi korak naprej, prileti udarec čez	njegov	obraz, da mu oči zalije kri in ničesar več ne	A
je in pogledala čez bleščečo gladino. Tudi	njegov	pogled je šel tja čez, oba sta gledala v isto	A
je jokati in ga poljubljati, oboje hkrati.	Njegov	obraz je bil v trenutku ves moker od njenih	A
vojaki, se je taborišče razbežalo. Pobrala sem	njegov	denar, bilo je razsulo.Prenočili smo, v glavnem	A
potoku se je dvigovala meglica in šla čezenj, čez	njegov	mirni, blodni, nevarni pogled.Stopil je iz gozda	A
takšnega, kakršen je, sploh še hotel videti	njegov	stric, baron Windisch. Cast in slava nista bili	A
bo Katarina mogla, morala umivati in vonjati	njegov	pijanski jutranji znoj.Žensko, s katero je hotel	A
v zraku. Morda si je zaželel še prej videti	njegov	obraz, grozo v njegovih očeh, morda je res neznani	A
ostrica dobro nabrušene sablje je že zarezala v	njegov	vrat, kakor je en sam gib presekal tenek vrat	A
znal dobro jezditi, skoraj tako dobro kakor	njegov	nečak Franc Henrik, ki je bil s svojim vrancem	A
nekaj zaporednih ženskih vriskov, Poljanec in	njegov	hlapec se spogledata, Poljanec čuti, da se mu	A
noč zasadil tja med kozarce z žganjem, da je	njegov	ročaj nevarno vztrepetaval v svetlobi oljenke	A
naprej so ga zasliševali, zdaj bo drugače, tu je	njegov	dom. Provincial je zmajal s sivo glavo, tu ni	A
kar je počel tisti človek, ki je bil nekoč	njegov	oče, ni imelo nobenega smisla, kar je počel	A
notica v isti Kroniki, ki je zabeležila tudi	njegov	prihod, maja tisoč sedemsto enainsedemdeset	A
v oči in nemara ji je spet rekel, nemara je	njegov	starikavi glas spet rekel, pojdi domov, pojdi	A
v znak, da je tudi on mene opazil. To je bil	njegov	sključeni pozdrav, ampak jaz še zdaj ne vem	A
guma in gubasta, da me je treslo po hrbtenjači.	Njegov	glas je bil posebej nekaj strašnega.To je bilo	A
skoraj na las podoben Savnikovemu znancu, skoraj	njegov	brat.Sicer pa so si ti ljudje tako drug drugemu	A
majku? Črnuh je stal za njim in strmo gledal,	njegov	brat pa je bil miren, eno roko je imel v žepu	A
silovito udaril po glavi, Savnik je strugar in	njegov	udarec je strašen.V rokah je moral imeti nekaj	A
bomo s tabo, Krištof, je rekel, spiš in spiš.	Njegov	glas je bil obupen.Nekakšno javkanje s posebno	A
je odšla na božjo pot v Rim, vodil pa jo je	njegov	grešni sin Friderik, ki je tja nosil na vesti	A
bolj krepostnega značaja, kot sta ga premogla	njegov	oče in ded, mož z vladarsko odločnostjo in drznostjo	A
Ko je vstal in počasi stopil proti vratom, je	njegov	pogled za hip sledil žarku svetlobe, ki je padal	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  101 201 301 401 501 601 701 801 901 1.001 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani