nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Katarina, pav in jezuit, poved v sobesedilu:
Ni domotožje, zakaj tam na Dobravi je njena soba, ki je samotna, je okno, skozi katero je kakšno nedeljo ali kakšno veliko noč gledala lepega pava, zadovoljnega pava, nečaka barona Windischa in ga, čeprav je bil pav, občudovala. Zdaj sedi z nečakom barona Windischa nekje sredi nemške pokrajine, še zmeraj je pav, svilene podveze ima in lasulja visi na obešalniku nad plaščem, kot da bi tam visel človek, debelejši je, precej trebuha se mu je naredilo ob vojaških požrtijah in pijančevanjih, kljub ježi in naporom se mu je obesil trebuh čez pas, a še zmeraj je pav, njegova hoja je takšna kakor nekoč po dvorišču, njegov glas je enako raskav, njegov smeh glasen, kakor nekoč, še zmeraj se baha, kakor nekoč.
-
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani