njegov (901-1.000)

tvoj korak. Torej je tudi on, Andrej Žigon	njegov	korak, maršalov korak.Zdrznil se je.	A
Položaj Roberta Iraka je ustrezen.	Njegov	položaj je ustrezen.Njen tudi.	A
Zaslišal je pasji lajež. Prepoznal je	njegov	kričavi pasji glas iz nedeljskega jutra.Nekje	A
je svetloba nekje daleč pod stropom in da je	njegov	pogled uprt v veke, v zaprte veke, ki so rožnato	A
Običajno ne govorim tega jezika, ampak to je	njegov	jezik, tega razume.Ne vem, če me je razumel	A
oplenil orožarno. Tam zgoraj nad Masado je bil	njegov	Bog, ki je dobro vedel: v času nevarnosti človek	A
Je kdo videl Alojza Mraka?«	Njegov	klic se je v notranjosti skozi vežo in hodnike	A
mu je pred kakšno uro Ban potrgal uho, pač pa	Njegov	glas, glas upravnika.Prokuratorja, guvernerja	A
Drži lape, je rekel Johan in prasnil v smeh.	Njegov	smeh je živciral.Stari je prišel na kakšnih	A
videl tako kosmatega ksihta?« Stopil sem za	njegov	hrbet.Čez ramo sem gledal njegov obraz v zrcalu	A
Stopil sem za njegov hrbet. Čez ramo sem gledal	njegov	obraz v zrcalu. »Eno stvar mi povej, Johan	A
nastala je tišina. Mrak je presodil, da je zdaj	njegov	trenutek.Počasi je vstal izza mize.	A
pokvaril plombo. Ko ga dobimo sem noter, bom jaz	njegov	dentist.« Teršiča je še isto noč naša straža	A
neznanec približal, je Menahem še utegnil videti	njegov	kosmati obraz in rdeče obrobljene oči od mnogih	A
obstrelil Vidakovića, še prej pa Vidaković jelena.	Njegov	prvi sodnik je bil zaradi deda, drugi zaradi	A
dokler nas prodaja, počasi, po kosih. To je	njegov	veliki špil, mogoče največji v življenju.Moj	A
s pokopališča. Tisti, ki je nekoga zapustil,	njegov	grob, njegovo klinčevo, izgubljeno, tavajočo	A
Za to bo poskrbel Mrak. In	njegov	poveljnik Mežnar. 71.	A
je zdaj res postal Mrzli. Prišel je čisto za	njegov	hrbet, in preden je sodnik ustrelil svinjo,	A
zamegljenih očalih, meni se je zdelo, da je bil	njegov	pogled nenadoma čisto drugačen, grozeč, pripravljen	A
si bo Mrak že kaj izmislil. Ljudje so hvalili	njegov	vladarski razum in sposobnost za pogajanja.	A
leno arestantsko rit. Imel je tako rezek glas,	njegov	glas je bil čisto drgnjenje noža ob krožnik	A
Vse je bilo, skratka, v redu. Mrak in	njegov	Mežnar sta bila za Starega, za ostriženega inšpektorja	A
skril se je, ni se pokril čez glavo, kakor	njegov	predsednik, kateremu zdaj vdano služi.V kopalnico	A
»To vem,« sem rekel. Bilo mi je vseeno za	njegov	mehur.Tudi meni je kdaj puščal.	A
Je to res, Keber?« Poznal sem ta	njegov	nevarni trapasti smeh.»Ne jebi me v glavo,«	A
kamnanja se je Menahem dvignil na komolce.	Njegov	morilec je držal v rokah bodalo.Preden je zasekalo	A
držal v rokah bodalo. Preden je zasekalo v	njegov	vrat in ga do konca pokončalo, je v sikariju	A
skozi kapijo. Pomislil sem na Pepa Pedra, na	njegov	široki obraz, pretepeno telo, ki leži nekje	A
Vrsto soparnih večerov zapored sem poslušal	njegov	glas med zvoki orkestra, ki so skozi soparo	A
pripoved. Vedel sem, da v tistih premolkih	njegov	pogled skozi rešetke, skozi noč išče v daljavi	A
vztrepeta čisto pred nosom, prav pred očmi, in se	njegov	blesk v vlažnih zrklih zalesketa.Vlažna zrkla	A
»Gospoda, kako stojijo stvari?«	Njegov	glas je bil hladen, deloval je utrujeno.Sesedel	A
če bi mu že katerokoli sodišče oprostilo, mu	njegov	narod ne bo niti mogel niti smel.Zato je počasi	A
kar vsevprek, nihče ni več miroval. Matjaž,	njegov	prijatelj, tudi Slovenec, je dobil ukaz, da	A
nikoli ni prišel v neposreden stik. Opazoval je	njegov	pogled, ki se ni zaustavil niti za hip, ko je	A
iskal imena in naenkrat se je zavedel, da je	njegov	poveljnik kot vojskovodja, ki hrabri svoje može	A
se je mati takoj oglasila, kot bi čakala na	njegov	klic.Zazdela se mu je nekoliko prestrašena.	A
pošto v vojašnico Četrtega julija v Ljubljani.	Njegov	delovni čas je bil od devetih zjutraj do enih	A
prek žice. Je pa vsak dan slišal Valerijo;	njegov	kapetan mu je namreč dal ključ od pisarne, ker	A
jim je sral o sranju, kot se je tiho izrazil	njegov	prijatelj; častnik je bil zmeden in se je na	A
peskom. Z zadnje strani so jih zaprli Rac in	njegov	vod z v ta namen puščenim tovornjakom.Znašli	A
nekdo, ki se na zadevo spozna, že na oko ocenil	njegov	krvni tlak.Kumer se je razposajen vrnil med	A
orožje. Ni se mu upiral, le zmedeno je gledal	njegov	od besa spačeni obraz.Bil je tako jezen, da	A
zatrdil, da okvaro lahko odpravi sam, se je	njegov	izraz omilil. Ponudil mu je celo cigareto, vendar	A
prišlo na misel, ga je od daleč pozorno opazoval	njegov	neposredno nadrejeni.Z očetom sta se pogovarjala	A
»Sin, poslušaj in poslušaj me dobro!«	Njegov	glas je postal smrtno odločen. »Nihče te ne	A
pogled; torej je vedel, kakšne narodnosti je	njegov	voznik!Takrat ga je kot mrzla prha obšlo, da	A
Spet jih je premagal sen. Rac in	njegov	vod so ležali pod nekakšnim bregom, ki jih je	A
nebu in pritisnil sprožilec. Rac je opazoval	njegov	maski podoben obraz zamazan z zemljo in zdelo	A
da je enega raztrgalo. Najprej si je ogledal	njegov	obraz; na njem ni bilo sledu strahu ali panike	A
bil sprožil, za hip že pomislil, da je napočil	njegov	konec, potem pa je v njem prevladal samoohranitveni	A
in Silvo se je pognal pokonci,« je pojasnil	njegov	prijatelj; vsi so se obrnili k njemu. »V hrbet	A
vozilo obrnil, ranjenca so previdno naložili v	njegov	zadnji del. Poskušali so ga čim manj tresti	A
Ni takoj odgovoril.	Njegov	obraz je bil globoko razoran, ves črn od smodnikovega	A
mu kar malo zavidal. Ugotovil je, da se je	njegov	prijatelj v zelo kratkem času, kar traja boj	A
bolj provokativne zapestnice. To je bil pač	njegov	slog, ki so ga morali njegovi nadrejeni sprejeti	A
vojak s šestimi prsti na nogah iz Beograda, tudi	njegov	oče ima šest prstov, pa brat in ded jih je tudi	A
ki je v kuhinji pomivala posodo; poznala je	njegov	nemočen bes zaradi nezmožnosti kakorkoli pomagati	A
Zavpil je.	Njegov	živalski krik se je stopil z odmevom rafala	A
zagorel civilist v kratkih hlačkah in skočil v	njegov	tovornjak.Ravnodušno je opazoval, kako je prižgal	A
bil pri njih, ko je prek UKT postaje zaslišal	njegov	prestrašeni, cvileči glas.Klical je majorja	A
spremlja dogajanje zunaj stražnice, potem pa je	njegov	glas dosegel tako visoko stopnjo, da je v zvočniku	A
Šime je odvrgel čik in brez zanimanja spremljal	njegov	let.Z živci je bil povsem na tleh, ko je med	A
si je vidno oddahnil, ko je v mraku spoznal	njegov	obraz.Povedal mu je, da bo pobegnil in ga povabil	A
odpravil do službenega psa, za katerega je skrbel.	Njegov	prijatelj, pri katerem je nameraval zbežati	A
meča, med njima gola ženska. Bil je seveda	njegov	nekdanji poveljnik čete. Nejeverno je strmel	A
razločil obrazne poteze. Kar čutil je, kako se	njegov	kazalec na krmilni ročici krči okoli rdečega	A
je bil v bojih v Sloveniji ubit vojak Marko,	njegov	sosed, in navdala ga je tesnoba.Malodušje.	A
preden je mogel zamahniti s pasom po njem, je	njegov	prijatelj že izvlekel nož in mu vrnil z dvema	A
je bil iz Domžal, Andrej pa iz Novega mesta,	njegov	krajan, a se tudi na videz nista poznala.V hipu	A
opravičil, da opazovanje iztrebljajočega ni ravno	njegov	najljubši šport, toda pištolo je imel kljub	A
na ravnem in v bregu, mnogo lepe živine redi	njegov	hlev, in prostorna gospodarska poslopja stoje	A
prepovedal oče zraven Premčevega Miha sedeti, ker je	njegov	stari zaprt; takrat si pa ti vstal in sedel	A
prižge, in počasi in premišljeno uživa Šimen	njegov	dar. »Ali če me je strašilo?« začne znova.	A
zavriskal tudi on iz prostih prsi, in trdni	njegov	sklep se je stopil kakor sneg na gorkem soncu	A
imel posebno zdaj za domačega, ko je gospodaril	njegov	sin na Primoževini.Na večer je obiskoval Juri	A
ki klobuke prodaja. Po vsem trgu se razlega	njegov	glas, in nehote moli tudi Juri za njim in se	A
neko žensko in že odrival, ko priteče Juri. Na	njegov	klic primakne zopet čoln, in Juri skoči vanj	A
vem, kaj bi dal,« pravi Miha, »da bi bil videl	njegov	obraz takrat, ko si mu ti povedal to strašno	A
češ, tu ga ne bodo iskali, če je opravičen	njegov	sum; in res je imel dolgo časa mir.A ko je nekega	A
čakati do noči, a Križanova namera spremeni hitro	njegov	sklep. Da je Premčeva hiša malo razmršena in	A
Juriju ga pripnem pa jaz,« pravi Anica in okiti	njegov	klobuk. »Le urno, le urno, da ne zamudimo!«	A
ogleduje Jurija od vseh strani, kako mu stoji	njegov	umotvor.»Veš kaj, ti si pa na dobri zemlji zrasel	A
pa se je žalostno smejal tem besedam, zakaj	njegov	ponos ni dopuščal misli, da bi Rozalka Jurija	A
posebno zabaven, toliko prijetnejši je konec	njegov,	ki se praznuje v katerikoli krčmi.Hoja po mrzlem	A
oprezno in hladno, ker ni vedel, ali je Rožanec še	njegov	sovražnik, ali pa je že pozabil, kar se je bilo	A
gori.« Tako je govoril Premec, ko vstopi stari	njegov	znanec, žandar Križan.Zbranim gostom želi dober	A
Žagarjevega Gašperja. V nedeljo sta pri Rožmanu on in	njegov	prijatelj polomljeni Miha par breških fantov	A
njivo, mu izmikala pipo ali žveplenke, natikala	njegov	težki klobuk na svoje svetle lase in med smehom	A
doma vedno za zgled stavijo. Kako pa tudi on in	njegov	stari zabavljata čezme!Tetrev mi je nocoj pravil	A
Saj ga poznam,« je dejal Bric; »saj sem bil	njegov	šarž pri vojakih.Kolikokrat je bil kaznovan	A
ni znal svojih čustev tako prikrivati kakor	njegov	gospodar, ampak je grdo gledal in zamolklo renčal	A
je prijel za glavo in šel, ker je vedel, da	njegov	jezik ne premore besede, ki bi mogla potolažiti	A
Najprej se ga je naveličal Miha. Da je bil ta	njegov	prijatelj odpravil Toneta, to mu je bilo prav	A
sum. »Name ne,« si je mislil, »ker sem bil	njegov	najboljši prijatelj.«Mraz ga je stresel pri	A
vrata so se odprla, in v pivnico sta stopila	njegov	Janezek in hčerka Rozalka je rekla počasi in	A
osnutek mamljivih slik, preden so se zajedle v	njegov	spomin.Sicer pa mu je odganjalo delo nepotrebne	A
pa je njemu za enega človeka? Ali ni bil Miha	njegov	najboljši prijatelj?« »Janez, pusti, pusti!	A
imel ravno tak nosek, tako tenke ustnice kakor	njegov	oče in je tudi tako svetlo in smelo gledal.	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  401 501 601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani