nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Katarina, pav in jezuit, poved v sobesedilu:
Simon si je zaželel, da bi ga oče Inocenc s svojo šibko roko močno stisnil k sebi, kakor ga je takrat, ko je prvi dan prišel v Santa Ano. Takrat se mu je zdelo, da je deležen posebne superiorjeve naklonjenosti, ker sta iz istih krajev, iste gozdove sta videla, iste ljubljanske ulice in vsak v svojem času sta hodila po istih hodnikih ljubljanskega kolegija, nemara je tudi oče Inocenc Herver, takrat, ko je bil še Erberg, stal v isti kapeli Frančiška Ksaverija v cerkvi svetega Jakoba, kdo ve, ali ni tudi njega za sabo potegnil duh in zgled tega odločnega baskovskega moža? kdo ve, kaj je njega spravilo v domus probationum? bil je iz bogate in odlične kranjske družine, čisto drugače bi preživel svoje življenje, kakor bi ga bil preživel Simon Lovrenc, sin turjaškega podložnika, zdaj ga preživljata na enak način, oba sta enaka in oba edina v uboštvu in pokorščini Družbi, čeprav je oče Inocenc njegov predstojnik, za hip si je Simon zaželel, da bi ga superior
očetovsko objel, kakor je to storil takrat, ko je Simon prišel v misijone, da bi ga zdaj z dobro kretnjo pospremil na potovanje k neki drugi reki, ki se vijuga v daljavi, k Rio Paratini.
-
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani