nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Katarina, pav in jezuit, poved v sobesedilu:
In sploh, kam pa pridemo, da bi knezoškof prepričeval tam neko mlado žensko, čeprav je škofija seveda hvaležna za les, ki ga je Poljanec daroval, tudi za vprego in hlapce, gradnja je hitreje napredovala. Ampak to je moja hči, zavpije Poljanec, da se tajnik v zadregi ozira okrog sebe, ne knezoškof in ne njegov tajnik nimata hčere, da bi to razumela, blatne ceste, dež, nesnažna prenočišča, nevestni ljudje, vojna s Prusi. Tajnik se je obrnil in stekel pred vpijočim človekom nazaj v škofijo, tovorniki, ki so nehali valiti polne sode v klet in prazne iz njega, so Poljancu dali piti traminca in ga odpeljali s seboj v gostilno Kolovrat, nedaleč od škofije, knezoškof je odgrnil zaveso in si oddahnil, ker Poljanca ni bilo več pod oknom, pamet ga je srečala.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani