njegov (501-600)

deklina z moškim glasom je nekam izginila, a tudi	njegov	glas je zazvenel čudno globoko kakor poprej	A
proti velikim, visokim oknom na severni steni.	Njegov	sedež je bil prost, hladen sedež, prijetno.	A
kot so zapisali na vabilu. Kakšen je bil	njegov	koncept? Iz zapisnika sledi, da se po njegovem	A
zagotoviti kontinuiteto upornega duha. Je bil ta	njegov	koncept naiven? Ta njegov koncept je bil	A
Je bil ta njegov koncept naiven? Ta	njegov	koncept je bil zelo naiven, ker je bil preveč	A
žarečo kroglo na nebu, da je v senci videti	njegov	obraz kot gladka, enotna temna ploskev. Domačija	A
povsem prepaden in prestrašen, velikana pa je	njegov	silni strah še bolj razjaril.Stopil je k njemu	A
sikajoče in bevskajoče zvali po tleh, da vsak	njegov	ud posebej tlesne ob asfalt.Zdaj stopi hitreje	A
potegnil izza boka, se je odblisnil v soncu.	Njegov	odblesk je potoval nekam tja proti snežnim planinam	A
denar, ki ga je obiskovalec pustil, in preveri	njegov	znesek.Če ta ne ustreza določeni tarifi, vratar	A
ki ima od začetka do konca svoje bivanje in	njegov	smisel postavljeno v besede. Dokončno pa	A
telesnih zmogljivosti in volje do ponikanja.	Njegov	podzemeljski prehod bi naj bil po nekaterih	A
nemara ura. Tu, v Šumavi, nad mejami, se je rodil	njegov	oče. In jaz sem, reče, besedni tihotapec, jaz	A
na ničemur namenjenih listkih, ne bodo nikoli	njegov	spomenik. Njihovi pomeni in skrita razmerja	A
-	Njegov	brat? vpraša.Starka odkima.	A
sprožilec in tlesk fotografske kamere zaustavi	njegov	smeh in ga ohrani na posnetku negibnega, sedečega	A
Zvon se zamaje in kembelj z vso močjo udari ob	njegov	rob.Potem čaka, da bo odmev segel do njega,	A
vkrcavanje izginule vojske, zdi se mu, da je videl	njegov	resnobni obraz, roko, ki je pomahala.A to je	A
je v resnici spremenil. Ni se spremenil samo	njegov	videz.Ada razločno čuti, da je utrujen, da se	A
samo ona smejati, medtem ko gleda nad seboj	njegov	obraz, ki se z zaprtimi očmi sklanja nadnjo	A
občutek, kot da se bo vsak hip nekaj zgodilo.	Njegov	strah je globok, naseljen je v živčevju telesa	A
v naslednjih mesecih Anselmo neutrudno iskal	njegov	mirni in bledi obraz, je ugotovil, da obstajata	A
Sploh nihče se ga ne sme dotakniti.	Njegov	znameniti občutek za ljudi mu pravi, da je tokrat	A
kot podatki o njegovem delovanju, dopolnjuje	njegov	obraz, njegovo vedenje na sestankih v Casullu	A
ga peljali do roba brezna z zvezanimi rokami.	Njegov	spremljevalec ga je z revolverjem ustrelil od	A
zagledal tiste vroče zenice, ki so mirno priklenile	njegov	pogled nase in šle dalje in dalje, vanj in noter	A
Zraven so bile, da je sapa toplo dihala v	njegov	vrat in da je telopokorjeno in srečno ždelo	A
za čuvarja hiše, za psa čuvaja tako rekoč.	Njegov	udarec jo je pač moral hudo zdelati.Videl je	A
Z njim bo težje. Johan Ot je	njegov,	on mu bo pomagal izgnati iz telesa vse, kar	A
ni mogla razumeti, da jo je bilo strah, ko je	njegov	temni in hudi obraz gledala? Ali je pil,	A
peljali, malo bledega in nemalo grdega, zakaj	njegov	nos je bil brez dvoma zlomljen in ne samo enkrat	A
bojo kar tukaj scefrali in zgrizli, da se ne bo	njegov	drob razvlekel po tem mestnem kamenju.A takšne	A
Temno je postajalo in nebo je pritiskalo k tlom.	Njegov	svod se je razpenjal tik nad gozdom in na drugi	A
rebra z bodalom. Dvignil je glavo in ugledal	njegov	režeči obraz zgoraj pod stropom. -	A
Povej! Naravnost v oči ga je gledal in	njegov	pogled je segel globoko v notranjščino, v prostor	A
proti stopnicam, pa so ga hitro stlačili na	njegov	prostor. Divje kričanje in zmerjanje se je	A
groze in vina. Je bila ura, ko ni spal in je	njegov	pogled taval po neki pokrajini, ki je bila v	A
mandolino v rokah. Po vsej priliki bi naj bil	njegov	nastop vrhunec večera.Ko je nekaj časa stal	A
Candranje in lajdranje brez konca in kraja je	njegov	razum in misel in spomin izželo ni izčimžalo	A
izčimžalo, da Johan Ot prav zares ni vedel, kje je	njegov	prostor, kje njegov začetek in konec.Kajti svet	A
prav zares ni vedel, kje je njegov prostor, kje	njegov	začetek in konec.Kajti svet beder in njihove	A
Ugled hiše Baltazarja Kazlja Locatellija,	njegov	ugled, navsezadnje.Zdaj je vse na preži.	A
najglobljega zanosa, najmočnejšega VIVAT? To je	Njegov	prihod, veličastje, blišč, zvonovi, topovi,	A
čast in mislil na Adama, ki se je pritaknil v	njegov	mirni sen. Nekje ga cvrejo in bodejo in maličijo	A
sen. Nekje ga cvrejo in bodejo in maličijo	njegov	zapeljivi obraz, nekje so ga dobili v šape z	A
ki se je z lepimi kodri spuščala čez vrat,	njegov	kljukasti nos, rahlo izbuljene oči, v katerih	A
smrdeli na mizi ostanki včerajšnje požrtije.	Njegov	korak je votlo odmeval gor in dol po stopnicah	A
Zakaj potem niso pograbili njega?	Njegov	zbegani um ni mogel do kraja tej skrivnosti	A
blizu. Tako je tista plat njegove nature, ki jo	njegov	pogled dovolj zgovorno izdaja, zmagala nad previdnostjo	A
. / . / stran 184 . / da je moral prekiniti	njegov	čvek.Sklenjeno.	A
dodobra premislil, je grof Lorcia uvidel, da se	njegov	položaj ni poslabšal, nasprotno, vse je kazalo	A
spetljal in tako dolgoročno spravil v nevarnost	njegov	ugled, bo njegove kariere konec.Zato je vse	A
Krobathovi ukazi, vzkliki.	Njegov	obraz pred očmi, vztrajni obraz tega razumnega	A
Krobath pred njim. Nenadoma pred njim	njegov	obraz, velik, razumen, čist, od obzorja do obzorja	A
je narisala na tisti beli zid, ki ga vidiš.	Njegov	obraz je bil spet kosmat in zamaščen.Njegov	A
Njegov obraz je bil spet kosmat in zamaščen.	Njegov	glas je bil spet ožvečen in v pogled se je naselila	A
in gledal strehe in zidove mesta in poslušal	njegov	omamni vrvež. Ena izmed senc se je splazila	A
spretno kretnjo potegnil verige čez veslo in čez	njegov	vrat.Tako ga je držal prikleščenega.	A
blazne galebje govorice, ki jo je Bog poslal nad	njegov	napuh, tega ni mogel prenesti.Preklinjal je	A
dušilo prasketanje ognja na robu ceste in se je	njegov	odsev vijugal in lomil skozi noč.Temne postave	A
je skozi temo v obupu slutil in tipal z očmi	njegov	obraz.Koliko ur, koliko dni, koliko tednov sta	A
jima sveti v očeh njegova sklonjena postava in	njegov	štrcelj, ki maha in svojim gonjačem kaže vrata	A
spravil domov. Čudež je dvignil z dna morja	njegov	obraz, iz tiste gomazeče in tihe zverjadi ga	A
je ostal zadaj in ko se je obrnil, je videl	njegov	obupani pogled. Zapustil me bo, je sršelo iz	A
tišina, da je bilo potlej prav razločno slišati	njegov	mirni in tihi glas. -	A
da je častnik nehote za korak odstopil in ta	njegov	korak je sprožil plaz.Iz ozadja so na prvo vrsto	A
sodeloval. Tudi sam se je pognal gor in sedel za	njegov	hrbet.Tovorno sedlo je bilo dovolj prostorno	A
pognal zle klice v njihovo mesto, da bi videlo	njegov	pravični konec in konec svoje črne nesreče.	A
oddaljevala. Tako blizu je prišel, da je spet ugledal	njegov	obraz, spačen od neprestanega kričanja. Suval	A
Zid pa je bil trden. Ni mogel skoz in tudi	njegov	glas se je izgubil v strahovitem trušču.Trgovec	A
nekje izpod las. Tisto njegovo kričanje in	njegov	obupni samotni boj s pijano, prestrašeno, razdraženo	A
stoji tam Herodež... šele zdaj ga zagleda,	njegov	temni, njegov zagoreli, njegov lepi obraz, njegove	A
Herodež... šele zdaj ga zagleda, njegov temni,	njegov	zagoreli, njegov lepi obraz, njegove zelene	A
zdaj ga zagleda, njegov temni, njegov zagoreli,	njegov	lepi obraz, njegove zelene oči, njegov črni	A
zagoreli, njegov lepi obraz, njegove zelene oči,	njegov	črni plašč, njegove tople roke, in čuti, da	A
padar mrcvaril, je izmenoma gledal skozi meglo	njegov	obraz in velik rdeč plakat z mastnimi črnimi	A
iz sosednjega prostora po telefonu najavljala	njegov	prihod.Tisoči vrtljajev na sekundo, je pomislil	A
predse. Ne predse, vanj, proti njemu, pred	njegov	obraz. Bolečina iz sekalca, tretjega levo	A
svetilka, tridesetletni učitelj angleščine in	njegov	dvajsetletni učenec se sklanjata nad knjige	A
Akvinskem. Po vsaki lekciji namreč učitelj in	njegov	učenec govorita o filozofiji.Učenec se, kakor	A
Schopenhauerjem in Nietzschejem, učitelj skuša	njegov	entuziazem zadušiti, edini filozof je zanj Akvinski	A
zadovoljstva nad svojim opisom, malo zato, ker se	njegov	učenec prijateljsko norčuje iz njegovega imena	A
4. Joyce in	njegov	tržaški učenec se zadnjič srečata v vročem juliju	A
Vse, česar se loti, mu uspeva.	Njegov	um, ki ni mogel zapopasti učiteljevih opisnih	A
trgih tržaškega mesta. Štiri leta po tistem, ko	njegov	učitelj angleščine v strahu pred razburkano	A
nervoznem času, v nervoznem zraku je nekaj, česar	njegov	analitični razum ne more sprejeti.Prijateljem	A
Joyce. Iz članka presenečeno ugotovi, da je	njegov	tržaški učitelj angleščine, tedaj pač samo zanimivi	A
toplem in spokojnem večeru zatulijo sirene.	Njegov	voznik skoči v avto in odbrzi skupaj s še nerazloženo	A
8.	Njegov	glas postane v Sloveniji znamenit.To je glas	A
zadovoljstvom razglasijo kapitulacijo Italije.	Njegov	glas, ki prihaja iz radijskih zvočnikov, poslušajo	A
osvobojenem ozemlju, slišijo ga njihovi nasprotniki.	Njegov	govor z naslovom Jasna beseda iz Londona leta	A
mizi, mnogovatna električna moč sije iz nje v	njegov	obraz. Zadaj v poltemi kroži rdeč cigaretni	A
meče kamenje v stavbo italijanskega konzulata.	Njegov	učitelj zdaj nima nobenega opisnega poželenja	A
strah ga je, pobegniti hoče, nazadnje pobegne.	Njegov	učenec se smeje.Zdaj, julija sedeminštirideset	A
pred sodiščem. Iz radijskih sprejemnikov zeva	njegov	molk, ki ga časopis naslednji dan opiše kot	A
Če ne bi tako jecljal, reče, bi se mi zdel	njegov	glas od nekod znan.Ali ni to Kričač iz Londona	A
navzdol po prsih in trebuhu, tu, kjer je bil prej	njegov	pogled, tu so zdaj njegove roke, sliši njegovo	A
preneha. Moški je zdaj blizu in hkrati daleč,	njegov	pogled je na njenem telesu, kjer so tudi njegove	A
pekel. Župnik Janez je klečal pred oltarjem in	njegov	široki hrbet je varoval ubogo človeško čredo	A
zasadil tja med kozarce z žganjem, da je še zmeraj	njegov	ročaj nevarno vztrepetaval v svetlobi oljenke	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani