oko (201-300)

dokazilnega postopka, so pristojni pač zamižali na eno	oko.	Potem so jih brž scvrli in to na različnih hribih	A
obzorja in so bili razgledi, kamor je neslo	oko,	četudi so se ob poti vdaljavi očrtavale gruče	A
izgubil iz spomina vlažni sodni stolp, kjer je	oko	povsod naokoli tipalo le zidovje, v enem samem	A
obsijalo in posušilo pokrajino do koder seže	oko.	Samo v globeli, na robu katere se je pomikal	A
zelo počasi postajale nižje, da je izurjeno	oko	komaj opazilo. On pa je čutil in vohal, da jih	A
komit. Lahko v kakšnem domačem pristanu na eno	oko	zamižimo.Lahko te, razumeš, spustimo.	A
telesu. Vodene oči so dolgo gledale gor v žareče	oko,	kroglo vrh njega.Samo zenice so spremljale vztrajno	A
ovijata noge, in kerub, ki ima na prsih božje	oko,	zamorčki, goreča srca, gorečnost in modrost	A
bo ta kurba hotela stopiti na glavo. Njeno	oko	je oko pajka, njeni možgani so iz opičje skorje	A
kurba hotela stopiti na glavo. Njeno oko je	oko	pajka, njeni možgani so iz opičje skorje in	A
visokost ne bo nikoli več, kar je bila, levo lice,	oko	in uhelj, vse skupaj mu je tisto jutro odnesla	A
si odsluženi vojak, pol vojaka si, kje imaš	oko,	kje je uho, ali si vsaj zmagal v bitki, kjer	A
gledalo eno samo, eno samo vročično in splašeno	oko.	Kdo je to, kdo je to, še zmeraj ni vedel, ali	A
nič več skupnega. Ta, ki je izgubil uhelj in	oko	in je imel zdrobljeno lično kost in ki mu je	A
sledovi nekoč lepo negovane kozelske brade.	Oko,	ki je gledalo vanj izza sklenjenih rok, je bilo	A
obraza in tenko mreno, ki mu je začela zaraščati	oko,	pač ni imela nič več skupnega s človekom, ki	A
je drgetal od šibkosti in mraza in je njegovo	oko	vročično in obtožujoče gledalo vanjo, ta človek	A
obvezana in kjer je počivalo njegovo zdaj edino	oko,	začele teči solze; na srečo je ležal v temi	A
lončen vrč, a to se ne izide, ker ima eno samo	oko,	roka in sablja pa sta vajeni ubogati in delovati	A
Terezijo v bitki pri Leuthenu, tam je izgubil	oko.	..Na jezne kmete to ne naredi nobenega vtisa	A
gorskega prelaza... Ko bi Windischevo edino	oko	bolje vodilo njegovi roki, bi se s tema dvema	A
da jo svetloba potiska ven, da seže čez celo	oko,	njegovo belino pokrije.Množina svetlenja je	A
obrvmi in oster predmet se mi je zarezal prav v	oko.	Slabotno sem sunil, najprej v prazno, potem gor	A
negibnosti še enkrat zgane z glavo, strese, odkima.	Oko	z roba gozda ju mirno opazuje.Potem se premakne	A
stoji pod napuščem in posluša bobnenje vetra.	Oko	negibno ždi v temnem kotu, pod razpelom.Starec	A
Tenka modra žila na sencah ji ne utriplje več.	Oko	se izpod razpela pomakne nad posteljo, spusti	A
rdeča zrkla okrog njih. . / . / stran 100 . /	Oko	zdaj gleda iz starca, z njegovimi očmi, prevzame	A
Jezus, reče starec, za čelom me boli.	Oko	zdaj skozi rdečo kopreno vidi žensko roko, ki	A
To rečeš zmeraj, preden zaspiš.	Oko	jo gleda izpod stropa, kako dolgo stoji ob postelji	A
je nad oltarjem narisano veliko, sijoče božje	oko.	Zdaj je v temi hladne cerkve, vse poti do nje	A
zdaj šibko in enakomerno starčevo dihanje.	Oko	zdaj počiva v njej, vanjo se je preselilo, pogled	A
pogrnjenem s kosmato deko in ovčjimi kožami.	Oko	je zdaj v njem, njegovo zrenje je ostro, predmeti	A
Veter bobni po položnem pobočju čez hrbet hriba.	Oko	hoče videti drugače, umakne se, naglo se premika	A
stran 103 . / oljenko pod kožuhom. Nemirno	oko	gre za njo, zdaj je tudi v njegovem pogledu	A
staji leže in se pokrije s kožuhom čez glavo.	Oko	se umakne v kot, na prostor, kjer je stalo razpelo	A
hladni in prazni cerkvi zaprto sijoče božje	oko.	Ječanje vlaknastih lesnih snovi, krempljasto	A
kotičkom očesa je gledal njeno levo pravniško	oko,	ki je zrlo v kozarec predseboj.Oko je razumelo	A
v kozarec pred . / . / stran 160 . / seboj.	Oko	je razumelo, kam je zašlo.Vendar je bila mirna	A
utopljenca. In pod njim kolesarska luč, kakor	oko	utopljenca. 2.	A
Okno je bilo odprto in prazno. Prazno	oko	v obrazu sive zgradbe.Spodaj je čeljust hrestljaje	A
Katka s kitkami. Potujoči fotograf jo je ujel v	oko	svoje nerodne lesene naprave pred kapelo po	A
Toda kaj pomeni to veličastje, to razkošje za	oko	in dušo, proti tistemu je prihajalo.Krog je	A
treščil naravnost v tisto z žilicami prepredeno	oko,	v tisto belo oko.Roke na okenskih policah so	A
tisto z žilicami prepredeno oko, v tisto belo	oko.	Roke na okenskih policah so sprva zagrabile krčevito	A
neprebojne, vsaka tam, kjer jo je moglo videti	oko,	strop pa je bil daljen, neskončen, oči ga niso	A
pobliskovalo v očeh. Pozorno je moralo biti	oko	opazovalca, vztrajnega in previdnega slednika	A
mi brodijo noge. Povsod naokrog, koder seže	oko,	so raztresene sive in obtolčene konservne škatle	A
pokrajina od tega okna pa tja, do koder seže	oko,	je nabita s prazničnim razpoloženjem, z listjem	A
državi, pa je njih delovanje prestreglo čuječe	oko	postave, ali bolje rečeno, izdala jih je njihova	A
sem si gusarsko prevezo in si jo potegnil čez	oko.	Med vsemi temi amorji, mačkami, Arabci, dimnikar	A
neumitega in samotnega Erdmana s črno prevezo čez	oko	in šopom konfetov med lasmi.Neprestano mi jih	A
Poldijev obraz, njegova tretja javna klofuta, čez	oko	in po senceh, je bila tako močna, da se je opotekel	A
tekočina. To sem čutil in čutil sem, kako mi težko	oko	leži sredi glave.Ne bolečina, samo njena velika	A
okrogla gmota je notri. Tako sem najprej zaznal	oko,	potem pa vsak del telesa posebej v tej božjeropni	A
strani je sredi črnega obraza hiše sijalo svetlo	oko.	Bilo je okno Žigonovega stanovanja.	A
je k oknu in mu potisnil daljnogled v roke.	Oko	daljnogleda je bilo najprej temno, plesalo je	A
pokrajina je bila opustošena, do koder je neslo	oko.	Potem so v daljavi zagledali obzidje Jeruzalema	A
proti moji obvezani glavi. Zamižal je na eno	oko	in me gledal čez nišan in se sprehodil od glave	A
bi lahko nekdo, ki se na zadevo spozna, že na	oko	ocenil njegov krvni tlak.Kumer se je razposajen	A
prislonil avtomat trdno ob rame. Zamižal je na eno	oko.	Prek merka se je osredotočil na najbližji oklepnik	A
je dopovedoval in nekajkrat hitro pomežiknil;	oko	se mu navlaži, ko zapre veke, električni valovi	A
pustili... Kapetan, ki je že na Medvedjeku izgubil	oko	in je bil le za silo obvezan, jim je z zanosom	A
dihanje umirilo in šele nato zamižal na levo	oko.	Počasi, utrujeno je nagnil glavo in pogledal	A
ne da bi se povsem zlagal... Zaprl je še desno	oko,	da bi pregnal blodeče, neurejene misli in pomiril	A
svoji neoboroženosti izzival. Počasi je odprl	oko	in odločno pomeril v znano grčo.Mu je ohrabrujoče	A
bila, ko začnejo iti navzdol; kmalu pa more	oko	razločevati gorske vrhove od neba, in kakor	A
Čudovit je razgled z gore. Dokoder drži	oko,	za kresom kres, visoko in nizko na vseh straneh	A
je sijalo, in sneg je bleščal, da je jemalo	oko;	a sonce ni imelo gorkote več; zima je bila nastopila	A
prinesem.« »I, pa pojdi!« pravi Rožanec, in	oko	mu zablešči v sladkem veselju.Juri pa prinese	A
mlademu Pečarju. Še enkrat se mu je zasvetilo	oko,	potem pa so ga zalile solze.»Juri, odpusti,	A
besedovanje. Semtertja je na pol odprl razumno	oko	in pomilovalno pogledal Toneta in očeta, ki	A
njima; a to je bilo davno; zdaj je bilo njeno	oko	ugaslo, njen glas ubit, in kolikokrat so jo	A
Iz boja pa je prišel tako zabuhel, da je eno	oko	komaj še ven gledalo. Tako smešen je bil videti	A
Gašper naproti. Od daleč jo je fant spoznal, in	oko	se mu je zasvetilo.Saj so Anko vsi ljubili in	A
pretrgala beseda, ko jim ni odzdravilo očetovo	oko	izpod mračnega čela.Soproga, ki je vzela možu	A
umrje še on!« Divje se je zabliskalo Ponižnu	oko	in pesti so se krčevito stisnile.Spet se je	A
človeka beseda ji ni bila tako prijetna, nobeno	oko	je ni gledalo tako brez zvijače in hinavščine	A
povzdignila misel, da ga morebiti gleda svetlo	oko	plavolase deklice.Domišljavi gospod Mavroh je	A
je jel pripovedovati svoje dogodke, okroglo	oko	starega gospoda pa se je bojaželjno bliskalo	A
pade . / . / stran 47 . / na zobe, a nemirno	oko	Boštjanovo se je povesilo pod presunljivim pogledom	A
prvi dar; jaz si poiščem drugega.« Grofovo	oko	pa je pogledovalo po mladostnih postavah in	A
pa je stopil k njej, ji ljubeznivo pogledal v	oko,	ki je boječe zrlo izpod dolgih žametastih vejic	A
prepevanja vojakov, ki so se vračali v domovino,	oko	se ni ozrlo na dragoceni lišp, ki se je bleščal	A
tovarišica kneginje Katinke. Solze so zalivale možu	oko,	ko je dokazoval deklici, kaka sreča jo je zadela	A
zopet pogleda in po pol ure mu včasih strmi	oko	v predmet.Ko bi kdo njegovega občnokoristnega	A
enih rjavi in zopet pri enih črni. ‒ Torej mu	oko	strmi in mre in srce ga boli, ko pomisli, da	A
Obraz je upaden; udrto, na pol zaprto in strmeče	oko	zré na tla vedno le na eno mesto.Sicer rjavi	A
steklenico. Šnakšnepskovski pogleda živalico, mrtvo	oko	se mu zasveti in s povzdignjenim glasom zažene	A
videla Mina prvikrat, da mu je solza oživila	oko,	ki je bilo sicer mrtvo in suho.Toda Ančka je	A
še gorkega poje, ne vidi ga nobeno posvetno	oko,	ako si le želi, tako poučuje berač strmečega	A
moja naglost!« prosi Berta in povzdigne čarobno	oko	do ritmajstra, ki ves osupel gleda v živo podobo	A
po kateri se je tako željno oziralo njegovo	oko.	Razne misli so mu plale v nemirnem srcu.	A
‒ Ali ne! Njeno	oko	ne more lagati!‒ In vendar je bila danes nema	A
sonce moje, na katero se bom oziral, dokler mi	oko	ne otrpne,« izpregovori Mokošinyi ter nagne	A
čakal, da bi starec prešel. A živo, dasi staro	oko	ga je še ujelo, in ko je korakal mimo njega	A
spet življenje v ude lije. Kar še vid′lo ni	oko	tebi gledat′ dano bo. In kar beli svet stoji	A
vidi ‒ pač, tu se nekaj premika: res, ali ga le	oko	slepi? Groza mu strese vse ude.	A
skoro trgu podobna vas. Radostno je plavalo	oko	po krasnem zelenilu, ki je ugajalo tem več,	A
zelenilu, ki je ugajalo tem več, ker je bilo	oko	utrujeno sive enoličnosti. Mrak se je že lovil	A
»Temu se ne boste toliko čudili, ako si to	oko	malo bliže ogledate. Da je zloženo od velike	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani