oko (401-500)

svoja voščila, zraven so mu strumno gledali v	oko,	kdaj se bo pojavila solza.Tista solza jim je	A
Grozdu, stopim, holaj! ‒ Kaj mi ugleda radostno	oko?	Moja palica visi mirno in zadovoljno na običajni	A
priznanje. Bohotno zelenje blagodejno objema	oko	od vseh strani, drzno se vzpenja proti nebu	A
sedaj ne gre. Ampak je samo pri nas mogoče, da	oko	postave čuje obupni klic gladujočega otroka	A
dejal, Vas pozivam, ki . / . / stran 261 . / ste	oko	in uho postave, da nemudoma nehate križem držati	A
nego z vnebovpijočo nesnago, kakršno mi zre	oko	na tvojih prstih, izziva neskončno božjo prizanesljivost	A
najlepši film, kar jih je kdaj videlo človeško	oko.	Neki ded da igra, ki mu je ime Harry Piel, preganjajo	A
zagrebških pojavov, ki bijejo nevajenemu tujcu v	oko.	Pa je še drugih in jih je preveč, da bi jih spravil	A
ga je bil spoštljivo pozdravil in ogovoril: »	Oko	postave, dobro jutro in dober dan!Ali bi moglo	A
in jo gledaš dan za dnevom že leto in dan?«	Oko	postave pa je odgovorilo, da mu je žal in da	A
izdihovala pod razbojniškim nožem, policijsko	oko	bi ne smelo seči preko črte.Še kihniti ne bi	A
kukala bela stena ‒ pravcata idila, balzam za	oko	in srce.Ali pride Miklavžev teden, pride poulična	A
Tega je že dolgo, pet let, odkar mi je izbil	oko.	Pa sem mu odpustila.	A
Janez se pa ni ozrl. Potegnil je klobuk na desno	oko	in šel pred hlev. »Kako je razgaden!« je mrmral	A
sredi sobe. Oče je stopil med podboje, materino	oko	je počivalo na hčeri, se širilo od groznega	A
Tretji dan pa je bilo nebo umito ko ribje	oko.	Sonce je kar žgalo - vendar martinčka od nikoder	A
to?« je Hudournik iznenada opazil zaprto levo	oko.	V očesnem kotu so bile kaplje strjene krvi.	A
krvi. Dvignil mu je trepalnice in videl, da je	oko	krog in krog podpluto s krvjo. »Revček, ali	A
Tri dni je ubogi invalid Lisko mežal na levo	oko.	Hudournik mu je kuhal kamilice in s tem izpiral	A
mu je kuhal kamilice in s tem izpiral ranjeno	oko.	Po tretjem dnevu ga je Lisko na pol odprl.	A
veselila oba, kužek in gospodar. Vendar pa je bilo	oko	še podpluto s krvjo.Vse višnjevo je bilo.	A
višnjevo je bilo. Hudournik mu je zatisnil desno	oko	in z roko pomigal nad levim.Lisko je trenil	A
roko pomigal nad levim. Lisko je trenil in	oko	zaprl. »Dobro je, oslepel le ne boš,« ga je	A
se ni več ganil. Zatisnil je bolno in zdravo	oko	ter sanjal o žgancih in mleku, česar bi se bil	A
njegov lepi šopek in tudi Liska se je prenekatero	oko	prijelo.Res je bil kuža ves iznenaden: ljudi	A
Brčon je pregledal čredo. Bistro	oko	mu je takoj pogrešilo tri junice.Odtrgale so	A
uho za najrahlejše škripanje žužka na drevesu,	oko	za vsako živo stvar v naravi in ko sem zdaj	A
Moj pozdrav ga je predramil.	Oko	je v bliskih ognja zažarelo v veliki radosti	A
ki ni bežal, ko so bežali tisoči ‒ zatisne	oko	in zakrkne uho ter prekipi v edini pesmi, katero	A
je snel klobuk in plezal kakor kuna. Samo eno	oko	je dvignil po strani čez greben.Par trenutkov	A
posestnik iz vasi N. Res je travnik velik, na	oko	lep, a hudo plitve zemlje.Zato sta ga dedna	A
trdovratno, klobuk je imel pomaknjen na levo	oko	in na Lojzin pozdrav je zagodrnjal nerazumljivo	A
vsako delo, da je le veselje!« Franca je na eno	oko	na pol zamižala in ga pomenljivo pogledala:	A
mu odela z najlepšo ovnovo kožo. Ko se mu je	oko	potopilo v morjé ognjev, so se zravnala široka	A
dvignil starec, mišice na rokáh so se vzvalovile,	oko	je odsevalo kakor ognji iz doline. Počasi pa	A
vojščakov, se je ozrl Iztok od ognja. Njegovo	oko	je kar žarelo od veselja.Ljubinica se je okrenila	A
se mu tresle, s hrepenečo prošnjo mu je plulo	oko	proti soncu. Kar potegne piš, lipa zašumi, listje	A
bojni pas krog ledij, prvikrat, da mu ni iskalo	oko	zverjadi, ampak hlepelo, da bi zagledalo bleščeče	A
veje in sédel, da bi si za trenutek oddahnil.	Oko	mu je iskalo griča.Bil je že bliže, vendàr je	A
Iztok se je smehljal.	Oko	mu je žarelo ko sokolu, pritrdil si je jermen	A
izza umetnega grma in ga poklical. Ali njegovo	oko	je spoznalo visokega konja, kakršne so imeli	A
bile že pod njim. Lahko bi bil sprožil, ali	oko	mu je iskalo Hilbudija, iskalo ga je in zasledilo	A
bile stisnile, polt ji je še bolj pobledela,	oko	pa je žarelo in treskalo bliske na vrsté zelénih	A
Azbad je šel sam do njih. Srečalo se je ponosno	oko	svobodnega Slovena z lokavim, ničemurnim bleskom	A
tihota, kakor bi se zbiral orkan. Iztokovo	oko	se je zapičilo v ptiča, kragulj je zapihal in	A
je molčal. Njegove ustnice so bile stisnjene,	oko	mu je žarelo, glava se je ponosno dvignila.	A
dvora. Polnoč so prevozile zvezde in njegovo	oko	ni zaželelo spanca.Pred njim so gorele modre	A
hčerka, iz daljave se bliža sel! Oslabelo mi je	oko,	mordà me vara.Poglej, Ljubinica!	A
Iztok, drugi poveljuj sam, da se napase Irenino	oko	ob tebi in da despojna vidi napredek barbarskega	A
ga je šele sedaj spoznala, dasi ga je njeno	oko	že dolgo željno iskalo med četami.Teodora je	A
je pomislila. Despojni pa se je zalesketalo	oko.	Z nedosežno žensko bistrostjo je pogledala Ireni	A
zvedrilo. Vedno globlje gubé so se črtale vanje,	oko	se je čedalje bolj umikalo pod košate obrvi	A
ostrmel. Njegovo sicer računov vajeno trgovsko	oko	se je odprlo pod grškim nebom in iz klasičnega	A
lepših preprogah kakor desponja, da se bo moje	oko	naslajalo ob dragocenejših umetninah, kakor	A
pridrsela rdeča luč mimo pristanišča. Ali njeno	oko	se ni ozrlo na trgovčev vrt, se ni ustavilo	A
in da utegne vsak hip zazreti za seboj rdeče	oko	carske barke, ki ga ujame in odvede v smrt.	A
prebrodili nad pol Propontide in ko najboljše	oko	ni zapazilo nobene zasledujoče bar ke, se je	A
Počasi se je dvignil in pritisnil samo eno	oko	k lini. Zastokal je, zaječal in se zvil nad	A
Rustik se ni začudil. Pomižal je na eno	oko	in se nasmehnil. »A, tičica, si že doživela	A
kopje, da je odbil udarec, in vihral dalje.	Oko	mu je sevalo izpod šlema kakor jastrebu, ko	A
zaigralo srce in po sili mu je hotelo zažareti	oko,	ko se je domislil nagrade.Toda potajil je svojo	A
trume se vale proti jugu ‒ on jezdi na čelu.	Oko	ima uprto proti polnoči, proti cilju.»Nad Bizanc	A
haljo, z glavo v oglavnici kakor filozof. Levo	oko	je zapičil vame, z desnim je ošinil Spiridiona	A
Tunjuš se je zaobrnil kakor misel naglo. Njegovo	oko,	ki je videlo že toliko krvavih konic, zamahnjenih	A
stran 238 . / Že dviga perut, njeno modro	oko	koprni na sever.Čaka, da te zazre prezvesta	A
»Ne zameri, da sem te dramil. Tvoje	oko	je še trudno, ker si gostil v pozno noč svoje	A
vgriznili v ustnice, ko jih je zadelo mrko Iztokovo	oko.	»Prijatelji so našega rodu!	A
zate zlatih bizantincev. Kako ti bo zagorelo	oko,	ko zagledaš mojo vojsko in moj rod.In ta vojska	A
stisnilo v grlu, sladka grenkost mu je zalila	oko,	ustnici sta se mu stresli.Zajokal bi bil na	A
veke, kakor skozi mrak je prodiralo njegovo	oko,	jasniti se je pričelo v njegovem duhu, ustnice	A
Baruša pa je molče hudobno pomežiknila na levo	oko	in rekla: »Še toliko se nisem nadejala	A
uho, noge so mu začele same od sebe zvoniti,	oko	se je uprlo v okno, odkoder se je videlo na	A
njenega čela. Kakor je bil prvo uro pogled v	oko	otrokovo zanjo sladkost, tako jo je danes to	A
zanjo sladkost, tako jo je danes to otroško	oko	jezilo in se ji je zdelo, da Viktor gleda silno	A
privihanih krajcev je mežalo vanjo levo Jokovo	oko.	Alena se ga je prestrašila, da se ji	A
ni se ganil; samo njegovo levo pomežikujoče	oko	je obstalo in ni trenilo.Kakor bi prisluškal	A
usuli dečki. Dokler jih je gledalo učiteljevo	oko,	so šli paroma.Potem so se hitro zaprašili v	A
in stopil bliže do Strniške, zamižal na bolno	oko	ter šepetaje moledoval: »Če ga tako	A
njen pogled. Skoraj nezavestno je iskalo njeno	oko	nekoga, da bi v tem hipu sedel k njej, ji položil	A
žena, karajoč ga, ko je poredno zamižal na eno	oko	in ošinil z drugim Aleno. »Dolgčas?	A
»Kako je, mati? Tako imate jasno in veselo	oko!	To je dobro znamenje.	A
kruhu.« Alena je dvignila glavo in mu zrla v	oko.	»Vi dvomite,« se ji je približal Brest	A
klobuk na kljuko, da je z okrajci zasenčil grdo	oko.	»Torej slivovke,« je ponovil Rahne.	A
iskala robca, ker so ji silile zopet solze v	oko.	»Ivan, ti ne smeš zahajati sem.	A
Alena se je nasmehnila.	Oko	se je umirilo, globok vzdihljaj se ji je izvil	A
gre skozi . / . / stran 19 . / šibe. Vsako	oko,	ki ga je srečalo, se je ozrlo na mladega fanta	A
sivobrad dedec, z obrunki na čelu in slep na levo	oko,	je stopil k Silvestru in ga potresel za rame	A
studa; ubogi fant je obležal na slamnici, celó	oko	je na pol zaklopil, da bi ga ne opazili. Krog	A
ganil ne z roko ne z životom. Njegovo strašno	oko	je žarelo, obrunki na čelu so pa bili kakor	A
sobi mračno in je zlobni dedec imel eno samo	oko,	je vendar opazil Silvestrovo kretnjo.Skočil	A
golorok, da so se mu svetili beli rokavi. Nobeno	oko	ni tako použivalo Lucije kot njegovo.Zadovoljen	A
mivki, mežikala v sonce in si na vodi odpočivala	oko.	Vseh in vsega sem se ognila, če se je le dalo	A
vendar ... Srce se še obrača k tebi, glej, toda	oko	se že ozira, um že odhaja na čisto drugo pot	A
mu je pokazalo še velikansko, beló bleščeče	oko.	Širilo je močno, predirno svetlobo, še nikdar	A
čisto spodaj reka, ki prav tam, do koder sega	oko,	zavije in izgine. Pod kapelico gozdič, s ceste	A
bom spekla,« je odločno sklenila teta. »Na	oko.	«Slišati je bilo, da je teta zaskrbljena.	A
mizici s prigrizki, s pecivom in z majcenimi, na	oko	slastnimi in z različnimi delikatesami obloženimi	A
svoje lice položila na njegovo. Tedaj je odprl	oko,	ki mu ga ni zastrla s svojim dotikom.To oko	A
oko, ki mu ga ni zastrla s svojim dotikom. To	oko	je bilo veliko in nepremično, kakor frnikola	A
bilo veliko in nepremično, kakor frnikola ali	oko	ribe. Kakor da ničesar niti ne vidi, niti ne	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani