Nejevoljen je odšel grof; za njim pa je prišel Petacij po slovo, kajti naročili so mu, da se ima z oddelkom grofovih ljudi vrniti v domovino; Kornelijo pa bodo odgojili na Dunaju, da postane tovarišica kneginje Katinke. Solze so zalivale možu oko, ko je dokazoval deklici, kaka sreča jo je zadela, in jo tolažil, da ločitev ne bo dolga, da ostane pri njej Klara in kaka čast jo potem čaka v domovini. Omenil je Vita Lazarja in kaj naj njemu sporoči, kadar pride vprašat po njej.