vedno (2.101-2.200)

prazne nemške šole in nato zavijejo v trg.	Vedno	pogumnejši postajajo, zavest skupnosti jih prevzema	A
mu nihče ne prisodil sedemdeset let, drži še	vedno	vajeti trdno v rokah.Svojim dolinskim sorodnikom	A
samozavestno, »saj sem tudi doma najtežje delo opravil	vedno	sam.« »Na tisti beračiji?« je zaničljivo	A
je bil že priplazil v sobo, toda Luka je še	vedno	s pobožno vztrajnostjo praznil kozarce, klepetal	A
korake. Svet okrog ponočnih potnikov je postajal	vedno	bolj divji in skalne stene so se dvigale skoraj	A
pričakovali, ker je bila kljub pozni uri družina še	vedno	pokonci: mrk starec in tri ženske, ena starejša	A
številnimi, po mesečini osvetljenimi špranjami, a	vedno	občutnejši hlad ga je prisilil, da se je do	A
vej. Tudi gozd je nudil kot priboljšek še	vedno	slastne črne borovnice.Višje na prisojnih obronkih	A
zadirčnost in prikrita upornost, se namreč še	vedno	ni mogel navaditi.Kadar pa se je mudil med svojimi	A
hribovsko samoto, ko ji je bilo doraščajoči	vedno	bridkejše življenje med zbadljivci v Zalesju	A
stopnjevalo včasih do nevzdržne napetosti in prinašalo	vedno	pogostejše prepire in celo pretepe med sinovi	A
dosedanji, kljub bližajočemu se trinajstemu letu še	vedno	pristno otroški način doživljanja.Večkrat je	A
Kljub temu je skočil proti kmetu, ki je še	vedno	grozeče vihtel svojo palico, in se s plamtečimi	A
poletjem je poganjal mladi pastir svojo čredo	vedno	dlje od naselja, vedno višje na frate in goličave	A
mladi pastir svojo čredo vedno dlje od naselja,	vedno	višje na frate in goličave, razmetane po Smodivniku	A
smo prisiljeni živeti skupaj, čeprav si nismo	vedno	všeč.Zato moramo opazovati, iz katerih nagibov	A
Menda bo že tako. Zakaj pa je poleg skoposti	vedno	tako neprijazen?« »Hm, to je pogosto	A
jih je doslej brezbrižno puščal ob strani. Z	vedno	strastnejšo ljubeznijo se je poglabljal v skrivnostno	A
kisat v svojo skalno špiljo, v kateri je imel	vedno	nekaj latvic - Ančka mu jih je bila posodila	A
za Hojanovimi hrusti. In Hojanovi so ga zares	vedno	bolj upoštevali.Resda so bili hribovci poleti	A
po priporočano bljuvalno sol, ki je bila še	vedno	cenejša od živinozdravnika.In glej!	A
se vse njegove puščice klavrno odbijale. Še	vedno	se je smehljal, stopil celo bliže k mizi - hoj	A
pobiral s tal, a na njegovih ustnicah je še	vedno	poigraval skrivnosten smehljaj: smehljaj tistega	A
postajali najljubša vsebina njegovih sanj.	Vedno	bolj je užival ob predstavi, kako bi bilo, če	A
Zaenkrat je bila Lovrekova razsodnost še	vedno	dovolj čvrsta, da je spet in spet premagala	A
tudi njegove okove. Toda nad dolino so se še	vedno	vlačile umazane megle.Snega večinnternational	A
rjavkastih polj so s pobočij dolinskih hribov še	vedno	segali beli jeziki, podobni lovkam ogromne hobotnice	A
zvona in sikajo krvavi plameni proti nebu.	Vedno	močnejša, bolj in bolj ščemeča je svetloba,	A
enkrat ozre na svoje varovance, ki so mu bili	vedno	mili.Njim se ne sme nič zgoditi!	A
iz širokih rokavov njene obleke, lepa, a še	vedno	smrtnobleda, polna mile in vdane otožnosti.	A
mraku, ki se je rahlo spuščal na zemljo, pa je	vedno	bolj temnela in končno ugasnila.Tiho pevaje	A
domov in si tako odganjal razburjenost, ki ga je	vedno	močneje prevzemala.Po večerji se je spravil	A
njegova potrpežljivost kljub prekrasnemu poletju	vedno	bolj kopni, zato se je skušal razvedriti s knjigami	A
prvake na Beli dvor k slavnostni večerji ...« »	Vedno	in vedno ta človek!« je zašepetal deček in se	A
Beli dvor k slavnostni večerji ...« »Vedno in	vedno	ta človek!« je zašepetal deček in se zamišljeno	A
morda hiba Slovencev nasploh!), sta z vrtnarjem	vedno	laže kramljala v tujem, dolinčanom bolj ali	A
rajali po tratah. Daljni grebeni planin, še	vedno	pokriti s snegom, so se skoraj brez prehoda	A
grof d'Harancourt, ljubezniv in prijazen kakor	vedno,	toda za spoznanje resnejši, nekako utrujenejši	A
nesrečnikoma odrezale vrnitev; najbrž sta se umikala	vedno	globje, dokler nista pribežala do teh stopnic	A
naslajal ob presenečenih, pol verujočih, pol še	vedno	dvomečih pogledih. »To je vse najino	A
veseli rasti sadnih dreves, ki so imela doslej	vedno	nekoliko premalo moče. Vse to je bilo	A
dvakrat večji družini se je Gradiščanom godilo	vedno	bolje, in rastoča zavist med preprostejšimi	A
je razvijal svoje misli dijak Milan, ki se je	vedno	ukvarjal z vprašanji narodnega gospodarstva	A
odbor sam. Proti večeru, ko je bilo sicer še	vedno	mnogo dela, a je glavni naval že nekoliko popustil	A
se smešil z neplodnimi poskusi, slednjič pa	vedno	znova zasanjal.Včasih bi se bil najraje zatekel	A
Ložnici, ki je glasno šumela in spremljala njun	vedno	živahnejši pogovor.Beseda je dala besedo, in	A
predsodkov. Zate, Lovrek, vem dobro, da si in boš	vedno	član te edine zares plemenite skupnosti.In če	A
njegovo mnenje.« Ta je kot Lovrekov varuh še	vedno	upravljal premoženje obeh otrok.Doslej so vse	A
vse čiste dohodke, med njimi tudi očetove - še	vedno	od časa do časa iznenadujoče denarne pošiljke	A
obiskal gospod grof. Bil je prijazen, kakor	vedno,	samo nekam potrt in postaran se mi je zdel.	A
ni nič hudega. Od očeta, tako mi pišete, še	vedno	ni glasu. Njegov molk me skrbi.	A
veliko vrtnarijo, s katero je povzročal Gradišču	vedno	občutnejšo škodo.Lovrek je bil poparjen in je	A
otožnost se z njegovim dviganjem s terase na teraso	vedno	bolj umika čustvu globokega zadovoljstva: na	A
Trnski slap, od tam pa vodovod, tako da bi imel	vedno	dovolj vode za Beli dvor.« »Ni slaba	A
ustrezati Lovrekovim zahtevam, tako da je prejemal	vedno	lepša in skrbneje obrana jabolka.Hooven je poslal	A
zapuščali Kotnikov kozolec in sedeč na vozovih	vedno	znova preštevali izkupiček.V trgu so se potem	A
cestnem križišču stoječi gostilni, češ tam se	vedno	najde družba.Ko so prispeli, so sprva nameravali	A
Sama! Lepa kot	vedno,	o ne, mnogo lepša!Deklica njegovih sanj.	A
nedeljsko predstavo. V soboto je bilo nebo še	vedno	prepreženo z enakomerno sivino, vsaj dež je	A
dolinske prestolnice, ki je z nastopom zime	vedno	nanovo vzcvetela. V prostorni dvorani	A
se ne čuti vrednega, da bi ji lahko služil.	Vedno	je rad prebiral pesmi - in že v ljudski šoli	A
Odkod vam sila? Polet je vaš, ko	vedno,	strelovit. Kaj ni peruti groza vam	A
prodajalka komaj ustrezala navalu radovednih kupcev.	Vedno	večje povpraševanje je prisililo Lovreka, da	A
Odklonil je, ni mu bilo za bučno veseljačenje. Še	vedno	je raje sameval, zatopljen v svoje misli in	A
je nadaljeval svojo pot po ozki, zaradi sence	vedno	nekoliko blatni stezi in z velikimi koraki preskakoval	A
trgovcu, a njegova pravna zavest je bila še	vedno	dovolj močno razvita ter je terjala od njega	A
da se je kar poslovil - sicer prijazno kakor	vedno	-, ne da bi bil - v veliko nezadovoljstvo njegovega	A
spremenilo staro sovraštvo. Ulrik, na primer, ga še	vedno	ne more videti.Sicer se bolj redko srečujeta	A
novnikovemu, s senčnimi lipami preraslemu vrtu. Kakor	vedno	ob poletnih nedeljah je bil vrt tudi tokrat	A
dragi obraz je smrtnobled, njene ustnice pa še	vedno	ponavljajo in rotijo: »Lovrek, ne!	A
potrebe mešal pozabljeno nesnago? Pri kupčijah je	vedno	nekaj smradu, kaj hočeš ...« »Žalitev	A
snoval načrte. Mladi Gradnik mu je postajal	vedno	bolj nadležen.Saj bi ga lahko tožil, in tudi	A
»Lažeš! Ulrik mi	vedno	vse pove ...« »Ali ste ga sploh kdaj vprašal	A
brezskrbno veselje, sonce in cvetje, ki jih je še	vedno	v takem preobilju razsipavalo darežljivo poletje	A
poti ... Njegovi dvomi v njeno ljubezen sicer še	vedno	niso docela razpršeni, a prejšnji ponos (ali	A
se spet pojavili na cesti, jih je srečevalo	vedno	več znancev, ki so se s plaho radovednostjo	A
»Miklausin! Gradnikov dolg pri vas je	vedno	večji.A poravnam ga, zapomnite si!	A
pogled z obličja poraženega nasprotnika, ki še	vedno	kakor prikovan stoji na istem mestu. -Kratek	A
krajev. Tri tedne je sedel v zatohlih zaporih in	vedno	znova so ga zasliševali.Zaplenjene knjige so	A
žico: to je bila pokrajina smrti, kjer so še	vedno	bledele kosti neštetih napadalcev. Ponoči so	A
njihovo krivično hudovanje in se jim notranje	vedno	bolj odmikal.Usoda pa mu je pripravila nadomestilo	A
njihovemu umiku v varnejši del hodnika postajal	vedno	glasnejši in srditejši; skalni strop nad njihovimi	A
razorožila in za pasom mu je v usnjenem toku še	vedno	tičala nabita armadna pištola.Presenetiti ju	A
je bilo živega in celega. Skalni obok se je	vedno	bolj pozibaval in vdajal. »Najtežje	A
treskanje je hruščalo dalje, toda k sreči še	vedno	ni seglo do zavarovane in skrite dupline.Kvečjemu	A
seboj zasluti osmislitev vsega. Vzpenja se	vedno	višje - nevidna roka ga vodi na sam vrh ...Nenadoma	A
In za njima, ali se ne smehlja Muskada?	Vedno	več ljubih in znanih obrazov!Mile oči zablestijo	A
postave izginejo ... Iz žarečih, odprtih src se še	vedno	suklja dim ... »Ne hodite!	A
zemlje in tuljenje granat v zraku. Divji lov še	vedno	hruje nad pokrajino, njegov zalet še ni ustavljen	A
»Tako dolgo sem spal?« pomisli glasno, še	vedno	pod močnim vtisom svojih sanj. »Vode	A
katerega pa se je slišala bolna pritrditev. »	Vedno	sem ga občudoval, ker je bil prebrisan in brezobziren	A
»Molči! Jaz sem slabič,	vedno	in vselej sem bil slabič ...« Pred lino	A
mi bili vsi Gradniki zoprni, kakor mi je bil	vedno	odvraten vaš Beli dvor ...« »Beli dvor	A
Beli dvor, da! Zato odvraten, ker je bil še	vedno	vaš; ker sem se vsakokrat, kadar sem hodil po	A
buknil kvišku. Avstrijski zakopi so bili še	vedno	odrezani od sveta, kar je Lovreka znova spodbudilo	A
železja in bobnečih pretresov zemlje, je še	vedno	valovilo po vzdušju.V varnem zatišju pod zemljo	A
veličastno‐grozni prizor razdejanja in pokončevanja:	vedno	nove strele, od hipa do hipa obžarjajoče črnikasti	A
in prerojenje - brez odziva, brez odmeva. Še	vedno	ni bilo konca krvave morije na neštetih bojiščih	A
konca krvave morije na neštetih bojiščih, še	vedno	ni bilo videti kraja človeški stiski.Država	A
gozdove. Tudi četrta povojna noč je bila še	vedno	resnobna in tiha, ali v preplašenih srcih je	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1.601 1.701 1.801 1.901 2.001 2.101 2.201 2.301 2.401 2.501 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani