Vzdušje je brnelo od govoric in spletk, natolcevanja in ščuvanja, in nad dolino se je kakor megla vlačilo pričakovanje nečesa groznega. Bojna vihra je zbirala svoje sile, da pomete z obličja zemlje brezskrbno veselje, sonce in cvetje, ki jih je še vedno v takem preobilju razsipavalo darežljivo poletje. Namesto da bi se ga bili veselili, so ljudje jutro za jutrom strahoma segali po časopisih, naphanih z zlaganimi poročili, in jih odlagali z vzdihi olajšanja, ker se je odločitev vnovič zavlekla za nekaj ur.