Poln žalostnih misli se je pogreznil v seno, katerega dišeča planinska vonjava ga je hitro zazibala v prijetno omamico. Nekaj časa je s podkrižanima rokama in neodet strmel v ostrešje s številnimi, po mesečini osvetljenimi špranjami, a vedno občutnejši hlad ga je prisilil, da se je do vratu zakopal v seno. V njegovi mehki toploti mu je bilo nad vse ugodno.