Urbančič je obiskal tamkajšnjega nadučitelja, da se pomeni z njim o nujni zadevi, ki k sreči ni zahtevala mnogo časa. Prijazni domačin je po končanem pomenku pospremil svoja gosta k bližnji izletniški, ob cestnem križišču stoječi gostilni, češ tam se vedno najde družba. Ko so prispeli, so sprva nameravali posedeti zunaj na vrtu, vendar so jih samevajoče mize in nastopajoči hlad pregnali v gostilno, odkoder jim je že od daleč udarjal na ušesa zamolkel šum in hrup.