vedno (2.501-2.600)

interpretatum Puella, tibi dico, surge...«	Vedno	bolj nemirno išče, tehta, posluša:	A
Mrzlim vrhom in nad Žabčami. Pred tem temnim in	vedno	težjim zastorom je ležala v moreči prigrelici	A
in začel prirezovati. Čebelar ga je motril še	vedno	molče. »Kaj me res ne poznate več?« je vzkliknil	A
človeka,« je dejal Duša. Starec pa je tožil še	vedno,	kakor da samemu sebi: »Saj v roke me je še nekaj	A
povodenj odnesla in prod zasul.« Ko Modrejčan še	vedno	ni niti trenil, se je glumač razgrel in vzkliknil	A
tolminskih grofov in njihovih uradnikov je bila	vedno	hujša.Cesarska bremena so rasla z vsako novo	A
so jo pogovarjale ženske, ona pa je bila še	vedno	vsa iz sebe in se zdaj pa zdaj tako razburila	A
Za trenutek. Ko je zagledal skrbljivo,	vedno	zamišljeno lice svojega mlajšega brata z Roč	A
krčmar, pogledal na peč in videl, da je otrok še	vedno	tam.Ljubeznivo, a odločno je vzel razvajenca	A
dejal Kobal, »pa kopal da si?« »Bolje je še	vedno,	kakor če te imajo v zideh,« je rekel Munih.	A
šel Martin za Tinčetovim prstom. Krčmar ga je	vedno	dregnil pod rebra: »Puntati se hočeš, za to	A
ali, če je potrebno, voziti, kar smo doslej	vedno	vse storili, marveč smo napravili šele pred	A
pripravljeni juramento izkazati, da smo vse	vedno	radi plačevali, in sicer celo več, kakor pa	A
Jaz bom že živel kako. Lepe pesmi ljudje še	vedno	radi poslušajo in plačujejo.Imam tako pesem	A
dotekali, prehitevali ali pa srečevali, so se	vedno	pozdravljali: »Čebele!« »Troti!«	A
mogel biti domači birič v Tolminu v pomoč. »	Vedno	ste dobre volje, gospod Mohor,« je rekla. »Danes	A
gospoščini. Grof je pogledoval po ljudeh, ki so še	vedno	prihajali.Potem je dal znamenje.	A
»Ne toži več!«	Vedno	zopet je slišal, da ljudje ne tožijo več. »Gašper	A
bilo, če bi mogli ljudem pomagati. »Ali si ti	vedno	tako mehak, kadar vino piješ?« je vprašal zbadljivo	A
novice«, kakor je slovelo domače ime, in so bile	vedno	hujše. Stanovi, to je plemstvo in cerkvene oblasti	A
proti nepokornim, dobijo tak odlok, a so še	vedno	nemarni; nato je banka seveda mnenja, da sami	A
ne plačujejo. Od leta 1706 do 1711 je čuti	vedno	eno in isto pesem: Tolminci da se branijo plačevati	A
menil hladno davkar. »Misliš?« je vprašal še	vedno	nepomirjen sodnik. »Verjamem,« je odvrnil zopet	A
»Pri nas je red,« je rekla Bricu. »	Vedno	je Matija ob treh že doma.Danes pa je že pet	A
Kar je bilo duhovskih zastopnikov, so sedeli	vedno	tukaj za odličnjaki na desni. Deželnih knezov	A
zaostankov točno 30.000 goldinarjev. Pa še	vedno	se tudi zdaj sklicujejo na svoje pravice.«	A
Resnica je namreč, da bi bili mi banki dozdaj še	vedno	lahko izpolnili vse, kar smo podpisali.Resnica	A
tedaj potegoval za sprejem med stanove. Kakor	vedno	je prišel tudi to pot kot zadnji devinski gospod	A
se je navidezno začudil Bandel, »saj nimaš.	Vedno	tožiš, ko mi moraš odrajtovati, kar si mi na	A
zase in svojo gosposko. Grof Coronini, ki je	vedno	zopet prepričeval stanove, da Tolminci res ne	A
Jaz bi za mater ubijal.« Defacis je bil še	vedno	resen in je dejal: »Ne boš!Niti za mater.	A
Setve so zrele,« je mrmral, »pripravite srpe!«	Vedno	manj umljivo so se mu jemale besede na usta	A
z odtrgano verižico s stojala. Sodnik je še	vedno	glupo strmel. »Sedi, sedi, ljubi brat,« je dejal	A
v Ušniku. Stara Čiginjka Koščerica pa je še	vedno	pridrževala svojega sina Vrbana za roko. »Vrban	A
Slapom Andrej in Štefan Laharnar. Od Idrije je še	vedno	bilo plat zvona, v Ročah in na Šentviški gori	A
/ stran 254 . / Pa je zakašljala, kakor je	vedno	pokašljevala.Potem si prišel ti in me zbudil	A
zgodilo nič posebnega in so se s cest stekali	vedno	novi potniki, je minila ljudi prvotna tesnoba	A
poskusijo,« so rekli nekateri. Martin je še	vedno	gledal v daljavo in dejal: »Obstali so pa s	A
pripomnil tretji. Mož s pokrivalom, ki so ga še	vedno	radovedno ugibali kmetje, je skušal gledati	A
Pasji je.«	Vedno	nove množice so vrele čez most.Tolmincem so	A
kakor za dne. Senca iz Kanala je ugasnila ... Za	vedno?	‒	A
»Od dedov že gre naša pravda.	Vedno	zopet nam je spodletelo.Zdaj verjamem, da nam	A
pravica. Potlej, ko jo bomo imeli, bo časa še	vedno	dovolj, da bomo sodili našim, kolikor bi se	A
je moral nagraditi, tako ste služni ‒« je še	vedno	in vedno svoje verjel grof Adam, meneč, da je	A
nagraditi, tako ste služni ‒« je še vedno in	vedno	svoje verjel grof Adam, meneč, da je Coronini	A
jesen, zima, dan in noč, pa spet noč in dan.	Vedno	eno in enako, je iskal, danes dež, jutri sonce	A
tako, drago, petdeseto. Pa se človek naveliča,	vedno	znova doživlja, raste v stvari, gleda globlje	A
poslušal, kako hrope v Lapajnetu. »Tajiš še	vedno	lahko,« je rekel nato.»Prijetno pa ne bo, ko	A
pečjo sloni ves dan pa zebe jo. Misli sama vase,	vedno	eno, misli in ne ve, kam.Tončka moli, da bi	A
Zdaj je v mislih pri možu.	Vedno	je v mislih pri njem. Pa se žena plaho zgane	A
je miren, a nekam duševno odsoten. Sanja, še	vedno	iz sanj ponoči.Z Anžetom Rinkom da stojita pod	A
bila žena tovariša predsednika kloja, smo ji	vedno	pravili gospa.Po poklicu je bila šivilja, po	A
je rekla mama potem in odšla nazaj k živini.	Vedno	je pustila sveži kruh kakšne pol ure še na mizi	A
odlomim kos zase ali naj počakam na mamo? Kruh je	vedno	delila samo mama.Tudi tega bo razdelila samo	A
najmlajšemu - da boš hitro rastel, kakor je	vedno	dejala mama - in še kos sebi.Ko se bodo naši	A
Samo odšla je prek travnikov. Še	vedno	jo čakam, da se vrne.V tisti svoji dolgi sivi	A
ata se je svoje mame, moje dobre stare mame,	vedno	spominjal z najlepšimi besedami.Nič čudnega	A
najrajši prav mene... »O ti moj mali zvonček!« mi je	vedno	rekla, kadar sva ostala sama.Ker so bili vsi	A
zadoščenje, da smo imeli po njeni zaslugi na mizi	vedno	šopek travniških, poljskih in gozdnih cvetlic	A
boš pel Urbana...« Tako me je ata na jesen še	vedno	nosil po kuhinji gor in dol, sam pa sem mu veselo	A
spremenjen, obogaten z novimi spoznanji. Le tako si	vedno	bolj podoben tistemu, kar v resnici si...	A
sem imel zvončke zmeraj rad, sem jih na pomlad	vedno	nosil domov. Tiste pomladi sem se domislil	A
dan je sijalo toplo sonce, čez noč pa je še	vedno	vladala zima.S Krvavca je na večer zmeraj potegnil	A
nobene potrebe. Kaj pa bi bilo, če bi bili še	vedno	tam gori v goščavi. Sredi noči sem se	A
MOJ NAJLEPŠI GOLOB Našo družino sem si	vedno	predstavljal kot veliko toplo gnezdo, ki sta	A
»Živel, kako se imaš?« On pa še	vedno	nič. »mene bi bilo na tvojem mestu sram	A
Name si pozabil... Še	vedno	sem v plevniku...Lačen...«	A
travnikih in gozdovih. S takšnih sprehodov je	vedno	prinesel kakšno novico za naju, ki sva hotela	A
zibelki nežno pokrila z mojim suknjičem. Skoraj	vedno	je bilo tako: Rajmund je nekaj predložil, sam	A
okno za rožnik. Po nenapisanem pravilu je hišo	vedno	zaklepal ata, kot gospodar, kot naš sveti Peter	A
je, da naju bo ata oštel, a je imel za smuči	vedno	razumevanje.Pogledat pa je vseeno prišel.	A
svoji zasilni delavnici na vrhu hiše. Tu je	vedno	čudovito dišalo po svežem lesu, po novih oblancih	A
sanke, pri sebi pa sem se močno grizel, da še	vedno	spadam med otročaje.Smuči so imeli samo tisti	A
Jutri tekmovanje nadaljujeva!« sem bil sam še	vedno	ves v ognju za zmago.Težko sem prenašal, da	A
naš, ki si v nebesih... Angel, varuh moj, bodi	vedno	ti z menoj... Sveti Peter se je izgubil	A
zemeljski in vsakdanje človeški, se mi je hkrati še	vedno	zdel pravi sveti Peter. Šop ključev pa je zazvenel	A
hitro minilo. Kljub vsemu pa so nepridipravi še	vedno	hodili v naš nasad.Verjetno so se plazili s	A
skorajda ustavile. Edinole pri tleh so bile maline	vedno	obrane do golega.Nekdo je še vedno hodil v maline	A
maline vedno obrane do golega. Nekdo je še	vedno	hodil v maline.Očitno nekdo od najmanjših.	A
ki je veliko zahajal v našo hišo. Bil je	vedno	dobre volje, a nikoli ga nisem videl pijanega	A
navsezgodaj potrkal pri nas. Vrata so mu bila	vedno	na široko odprta.Vsi smo se ga razveselili,	A
pravljenega pusta. Johan je bil ob moji vrnitvi še	vedno	pri nas. Pričakoval sem, da bo že kaj okajen	A
Pričakoval sem, da bo že kaj okajen, a je na mizi še	vedno	stalo isto šilce kakor prej.V steklenici, ki	A
enega od flancatov, ki jih je mama za pusta	vedno	naredila, da je bil praznik vsaj podoben prazniku	A
vas!« Zapel je tisto avstroogrsko, kateri smo	vedno	radi prisluhnili.Šlo je za spretno menjavanje	A
če sem jo pobožal po vrhu kožuščka. Tedaj je	vedno	visoko vzdignila rep, s pogledom pa mi je dala	A
hišnimi vrati svežega mleka. Po večerji se je	vedno	usedla na hišni prag in si skrbno uredila zunanji	A
nahrbtniku samo še po eno krtačo. Zadnjo je bilo	vedno	najtežje prodati.Tistega dne je »kšeft« tekel	A
Rajmundov oče. »Navsezadnje bi se lahko še	vedno	kakor drugi podila po gmajnah...« so rekli pri	A
pijančkove žene. »Denarja je na svetu tako in tako	vedno	enako...« je dodal Rajmundov oče.»Imeti ga moraš	A
slabša letalca kakor kure, midva pa sva bila še	vedno	trdno prepričana, da nama bo nekoč uspelo.Velikanska	A
Rajmundu. Imel sem občutek, da je hitrost še	vedno	prenizka, da bi se lahko vzdignil v zrak.	A
Pa sva raje molčala. Starejši imajo	vedno	kaj za bregom.Tudi tole o legendi so si izmislili	A
Rajmundom delala več let zapored - se mi je	vedno	bledlo o žegnih.V kleti jih imam še osemtisoč	A
bilo treba iti v cerkev. Sama zase sva si	vedno	izdelala dva velika žegna, na najvišjih palicah	A
pomaranče bile - jih je prav za te praznike	vedno	poskrila.Bile pa so na prodaj za prvi maj.	A
da so imeli nekateri bolj živopisne barve.	Vedno	sva si rekla, da si bova drugo leto priskrbela	A
odgovarjal enako: »Hja, je že tako, da smo umetniki	vedno	korak pred drugimi...« Živeti je veliko	A
vrha napolnjena z umazano vodo, s seboj je še	vedno	nosila listje in veje, ob koreninah pa so se	A
Nagnil se je še močneje. Čoln še	vedno	nič.Nagnil se je čisto nad vodo.	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  2.001 2.101 2.201 2.301 2.401 2.501 2.601 2.701 2.801 2.901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani