vedno (1.801-1.900)

premišljenimi gibi sem se oblekla in počesala, kot da še	vedno	živim v sanjah, in po stopnicah odšla na dvorišče	A
obrazu svojega moža. Visoko čelo, ki se skoraj	vedno	malo mršči v nekakšni pritajeni zaskrbljenosti	A
otrok. Vseeno se je, kakor v tem trenutku,	vedno	znova spraševala: 'Kdo je to?Od kod se poznava	A
naložene kot šefinji laboratorija in ki jih je	vedno	opravljala pikolovsko natančno, je vse dopoldne	A
nosila domov, v sobico, kjer sta imela v torbi	vedno	vse pripravljeno, tako da sta samo vzela v roke	A
diha, niti giba. Ločila sem se od okna, za	vedno	sem zapustila nje in njihovo težko temino	A
glasom: "Bani! Bani!" Bila sem vsepovsod in	vedno	znova sem milo pojoče klicala: "Bani! Bani!	A
mivke. Previdno sem jo spustila v vodnjak, še	vedno	kot dojenčka, kot preveliko štručko, in jo splakovala	A
sedežih in po tleh polno drobtin, in prevleke so	vedno	popackane z madeži od sadja ...Daj mir, Nejc	A
pelje naravnost, vse do širnega polja z visokim,	vedno	belim koničastim vrhom tam daleč na obzorju	A
pastirjev, razposajenih divjakov, ki so imeli	vedno	kakšno skrivnost med seboj.Malo proč od njih	A
zavestno odrivala tesnobo, ki se je sama od sebe	vedno	znova tihotapila vame; tesnobo in plahi glasek	A
Na občini je že skoraj uradno." Oče še	vedno	molči.Potem nepričakovano vzkipi:	A
že začutil, spričo nečesa, kar je mimo njega	vedno	bolj obvladovalo vse naokoli, da je strah, ki	A
ostala nič dolžna: "Preden jaz zaspim, ti	vedno	že smrčiš, da mi bobnič poka!" Toda oče je	A
a zaman, kajti za pregnanimi so pridirjale	vedno	nove. Nazadnje sem se ovedla.	A
71 . / goltajoč svojo odrešitev, roke so mi	vedno	znova same segale v lase in jih mokró prečesavale	A
kar sem je bila kdaj deležna, čeprav mi je še	vedno	boleče hreščalo srce - in o mravljah niti najmanjšega	A
zajtrkom, ki bo s svojim edinstvenim čarom za	vedno	združil nas vse za dehteče okrašeno, gostoljubno	A
soboto dopoldne peljal domov, na kmete. Ljudje so	vedno	na poti, kakor da jih nekakšna prvinska nuja	A
je vlekla reber s starimi jablanami, ki so še	vedno	rodile grenko sladke, na zunaj pegaste zlate	A
rahljal tihi občutek brezskrbnosti, pravkar za	vedno	končalo.Odslej bom neizprosno odgovoren ne le	A
družino - in naj bom še tako zaverovan v svoje	vedno	bolj vznemirljivo delo in v človeške stike,	A
nekaj logičnega in pravilnega. Da si je vse	vedno	sledilo v nekih smiselnih zaporedjih in da je	A
sedanjim stanjem mislim to, da so mi po sčasoma	vedno	bolj zmanjšani sposobnosti gibanja in po več	A
materi, se ni nihče vprašal. Sem zaradi tega	vedno	imela tako slabe kosti?In tako rahle živce?	A
od svojih bratov in sester. Mama me je sicer	vedno	zagovarjala pred vsemi, ki me niso hoteli upoštevati	A
Ne, v šoli mi ni bilo lepo.	Vedno	sem sedela bolj zadaj. Učiteljica kakor da me	A
odraslimi tudi otroci smeli k polnočnici, čeprav sem	vedno	imela čevlje, ki so prepuščali, tako da me je	A
zlasti spomladi so členki v gležnju, ki so zaradi	vedno	pretesnih čevljev že tako štrleli ven, grozno	A
pravzaprav vse življenje imela preveč dela.	Vedno	sem dobivala najslabša in najgrša opravila,	A
poslušala, kaj se pogovarjajo; tako sem vseeno	vedno	vedela, kaj se dogaja in česa se je bati prav	A
In v cerkev sem hodila. Za k maši sem si	vedno	oblekla pravo, pri šivilji narejeno krilo iz	A
sem prišla med ljudi, ki sem se jih na tihem	vedno	hudo bala.Tudi v cerkvi sem se stiskala v kot	A
našega bogatega soseda, ki je v osnovni šoli	vedno	sedel v prvi klopi, in že takrat so bile vse	A
naglas kakor drugi. Kot odrasel fant je bil	vedno	obrit in ostrižen, in na čelo mu je padal pramen	A
mu je padal pramen las, zaradi katerega me je	vedno	stisnilo v prsih, kadar sem po kakšnem naključju	A
naključju to opazila, in tudi pri delu je imel	vedno	na sebi ravno prav dolge, cele in čiste hlače	A
odšel naprej v šolo in na domačijo se je vračal	vedno	redkeje, kajti doma je gospodaril njegov starejši	A
Tako je bilo to. Toda spomin ostane in je	vedno	bolj blag, vedno milejši.Ostre zareze se mehčajo	A
to. Toda spomin ostane in je vedno bolj blag,	vedno	milejši.Ostre zareze se mehčajo in drobijo.	A
pride k meni v Dom, začutim, da sem še živa, in	vedno	bolj sem prepričana celo o tem, da bom tudi	A
negovalko, ki je kar tam stanovala, da mi je bila	vedno	pri roki, ampak mojim težavam nista bili kos	A
jaz ne morem natančno vedeti, kje kaj je, če	vedno	ležim na hrbtu!Nazadnje sta kar naprej jokali	A
bila podavila z lastnimi rokami. In še to -	vedno	mi je bila ugrabljena najbolj pridna od vseh	A
vlekla na uho, kadar je Tavzla naši mami pravila	vedno	nove štorije o grozovitostih pri njej doma,	A
pa njena hči Malči, ki je pridna ko mravlja,	vedno	kaj dela, niti eno minuto ni pri miru, pa jih	A
drugače ne bi hodili v cerkev, kamor sem jaz	vedno	šla sama od sebe, nič me ni bilo treba priganjati	A
/ . / stran 97 . / nato izginili v očetovi	vedno	prazni blagajni.Toda na predvečer tega velevažnega	A
brizgalno! Zato nas je birmanski dan našel še	vedno	poklapane in redkobesedne. Pojedina, ki naj	A
bilo treba, da bi se vse izpolnilo. A kaj, ko	vedno	pride drugače, kot pa si človek vroče želi.	A
drugače, kot pa si človek vroče želi. In kako je	vedno	vse prepleteno!Tudi botra in botro so med drugo	A
je po vsem svetu kriza. Kakšna kriza, če še	vedno	mečejo proč kruh!Takrat je pa res bila kriza	A
živali in njun upehani gonjač. Jaz sem se kot	vedno	skrila, če se je le dalo, in iz kakšne teme	A
nevoščljivih tlačilcev. Vseeno so tudi meni začela	vedno	hitreje minevati leta. Druga svetovna vojna	A
drugih bratov in sester, toda moj delež je bil še	vedno	razmeroma velik.Na naši domačiji sem pri petdesetih	A
Vsega sem se grozno bala, najbolj pa ljudi. In	vedno	bolj sem se tresla.Žlico z juho sem s težavo	A
tudi sočutnim pogledom. V takem trenutku se	vedno	bliskovito spomnim vseh, milo rečeno, nerodnosti	A
bilo, kakor da mirno kažejo svojo uporno, še	vedno	svojeglavo in neomajno trdoživost.Na jagodicah	A
Domov. Domov, kjer je tako, kakor je	vedno	bilo in kakor je prav.	A
let dišala drugače od sedanjih. Vroče je bilo	vedno,	a tiste davne pripeke je bila koža vesela; že	A
videz in po imenu, a še glede tega nisem bila	vedno	trdno prepričana, davem, kdo je kateri.Čez čas	A
opazila, da pravzaprav nikamor več ne grem sama;	vedno	kdo hodi zraven mene in nekaj govori.Ne vem	A
v oči in stresal takšne, da sem bila ob njem	vedno	dobre volje in sem se počutila, kakor da se	A
ni veliko govoril. Strmel je nekam daleč in	vedno	pogosteje se je zagledal vame; tega njegovega	A
na Savi zadržala dolgo v večer. Postajalo je	vedno	lepše.Tiho, mirno, toplo.	A
jutro se je začelo z vsem, kar se dogaja po	vedno	istem zaporedju.Mirne duše, kakor da v resnici	A
in pridejo proti jutru. Težko jih čakam in	vedno	znova se zbojim, da jih bom pozabila, ko me	A
dogajati oboje, tisto nujno in ono drugo. Ko	vedno	znova začnem na začetku. Odprem oči, in že	A
ali oni obliki, in nič zato, če se mi vrača	vedno	bolj poredko. Zatem vse okrog sebe poravnam	A
goro pred seboj, na tiho, vselej pričujočo,	vedno	zeleno goro. Na drugi strani reke, nasproti	A
križ z ogledali, ki napovedujejo vreme; dolina	vedno	čaka na to, da se bo sonce odbilo od oblakov	A
tetinim pogledom se je počutila malo neugodno. »	Vedno	je ravno prava.«Teta se je nasmehnila in na	A
tako hudo zaljubljena ... Za tetinim ljubim, še	vedno	gladkim obrazom, ki je bil samo okrog oči poln	A
menzah je vse postano in trikrat pogreto, pa še	vedno	drago ko žafran.Kolikokrat sem ti že rekla,	A
Miloš, ne? Se imata še	vedno	rada?«Veronika je oživela:	A
vendar se je spet zgodilo tisto, česar se je	vedno	bala: njen glavniček, s katerim je imel stric	A
jo je z odobravajočim pogledom in dodal: »	Vedno	bolj čedna si ...«Potem se je namrščil:	A
rokam in zatarnal: »Pa kaj me na tej strani	vedno	tako cukaš!«Teta ga je samo vprašujoče pogledala	A
drugih ljudi, čeprav je bil v njenem ušesu to še	vedno	njegov glas, edinstven, neposnemljiv, vseh pomenov	A
obžalovanjem, da tega ne more spremeniti. Da bo	vedno	tako.Zdaj svetlo, zdaj temno.	A
čiste vode v dlan in jo izlil po njeni nogi.	Vedno	znova je zajemal vodo in izmival rdeče kaplje	A
Dodala je tiho, sama zase: »Za	vedno.	« TRETJE POGLAVJE	A
svojo besedo to izdajal Miloš. Zakaj se njej	vedno	zdi, da mora preverjati svoja stališča?Zakaj	A
rahlo, če že ne popolnoma drugačna? Zakaj je	vedno	pripravljena spremeniti mnenje, če jo do tega	A
mi vsi lavabile!« Njegove oči so bile še	vedno	hladne, ko jih je zapičil v Veroniko in dodal	A
»Jure naj raje pove kakšen vic, saj jih ima	vedno	polno malho.Jaz si na žalost ne zapomnim niti	A
od kozarca do kozarca. Točil je in postajal	vedno	bolj razposajen.Katarina mu je polne kozarce	A
pogled je postal težak, toda nasmeh je bil še	vedno	lep. »Kaj dobrega,« je dodala z neubogljivim	A
šepetom povedala Katarina, »pijana sem. In	vedno	bolj žejna ...Ne, tvoja vročina me ne potolaži	A
politega sedeža, iztiskala gobo in začenjala	vedno	znova.Na stolu se pravzaprav ni videlo, ali	A
vino izmito ali ne, toda goba se je vračala	vedno	manj rdeča, in čez čas je Katarina s težavo	A
odgovorila Veronika. »Ampak na tihem me je	vedno	zanimalo, kako je ... v baru.« »Njo bom že jaz	A
Katarina, »ti si edini pameten in zanesljiv, to sem	vedno	govorila ...«In sprevod omamljenih, a zato nič	A
bi jo kdo presodil na prvi površni pogled.	Vedno	znova pozabim, da imajo ljudje vsak svoje zapleteno	A
Takšni smo pač. Nismo	vedno	všeč ne sebi ne drugim, a takšno je življenje	A
njegovih očeh je spoznala, da se je njegovo	vedno	prikrito in odmaknjeno srce sklonilo k njej	A
razdvojena. Pripravljena moram biti na to, da bom	vedno	vse razumela.Da bom na vse, kar se zgodi, pripravlje	A
vseeno mirna in srečna? Zakaj mora biti v meni	vedno	vse razčiščeno?Zakaj od sebe zahtevam skrajno	A
Kaj pa je potem narobe? ‘	Vedno	je kaj.Pridejo nove okoliščine.	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1.301 1.401 1.501 1.601 1.701 1.801 1.901 2.001 2.101 2.201 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani