roka (301-400)

mizo, rahel zamah, topo po prtu, malo polije,	roka	v predpasnik, izvolite, obrat na levo, hrbet	A
dotikajo tal, da se čevlji elastično upognejo,	roka	dela okrogle kretnje, dlani se razpirajo in	A
pivo, počasi, pravi, počasi, videti je, kako se	roka	zadržuje, kako trepeta, ko nosi belo milnico	A
težki ruski ubijalski aparat čez ramo. Močna	roka,	čokata, do komolcev zavihana srajca ti daje	A
nase se zanašaš, bojevnik slovenski. Močna	roka,	čokata, ki gleda iz srajce, do komolcev zavihane	A
stresa drobno postavo Pavla Vatovica, druga	roka	ga udari po ramenu, da se opoteče, ravnotežje	A
moralno in fizično pohabljen (manjka mu leva	roka)	, številka osebne izkaznice 2266732, posebno	A
izkaznice 2266732, posebno znamenje: manjka mu leva	roka	pri ramenu; Milan Rožman, 20, študent, znan	A
obeh ideologov preveč, pravi in se opoteka in	roka	se oprijemlje zidu, preveč teroristov in Joba	A
Kožno, indijansko znamenje. Njegova težka	roka	sloni na ramenu, komolec je točno na ramenu	A
praznem prostoru. . / . / stran 114 . / Tako	roka	dvakratno visi, najprej pri komolcu, vztrajno	A
pomaknili. Potem se vse skupaj zaziba in zdaj se	roka	pri komolcu nenadoma, kakor bi se zgodilo slučajno	A
ko gre čisto nalahno in previdno gor, da bela	roka,	položena, mirna, bela, položena na topli travi	A
ga oplazi grmovje, skeleča bolečina na licu.	Roka	gre gor, k obrazu, kri.Kri, reče, zdaj še kri	A
dan nabira v skorajšnjo eksplozijo, kako se	roka	samodejno z nenavadno močjo upre ob opotekajočo	A
zareže ostra bolečina, telo gre počasi gor, druga	roka	pa še zmeraj ždi tam na drugi strani, da jo	A
čez, glava topo udari ob votlo kovino, desna	roka	pa mlahavo prileti za njo in tlesne zraven.	A
zaprtimi očmi gledal to rdečo prikazen Svetega	Roka.	V nosnicah je čutil vlago in omamno soparo, ki	A
Hotel je plačati in oditi, ko ga je znana	roka	potrepljala po rami.Pogledal je gor in tam pod	A
raznih vojskah zoper krivoverce, vendar se mi	roka	ni omočila s človeško krvjo.Na Kranjskem sem	A
je ni mogla izpisati druga kot Lampretičeva	roka.	Beležka pravi, da so obsojenega moža, ki je	A
za dvom in pomislek, za strah božji, zdaj je	roka	že čutila vlažno in mehko, ki se je širilo in	A
Mislite, da je lahko odločiti, naj se tatu	roka	odseka, naj razbojnik v ječi strohni, naj puntarski	A
ga je sredi mirnega sna prebudila drhtljiva	roka	na njegovem obrazu.Tipala je po senceh in laseh	A
Izrekel si svoj MANE TEKEL FARES. Nevidna	roka	ga je narisala na tisti beli zid, ki ga vidiš	A
in čez stožec svetlobe je nejevoljno mahnila	roka,	bela, gladka, s prstani obtežena. Dovolj	A
kožo skupaj in jo trgalo na koščke. Nekaj kot	roka	mu je seglo čez obraz, da je bilo lice v hipu	A
neba in morje pod nogami vsenaokrog, bila je	roka,	ki je zagrnila usta in zadušila krik; roka,	A
roka, ki je zagrnila usta in zadušila krik;	roka,	v katero so se zagrizli zobje, da je pritekla	A
kako je v bliščavi ognja na ozadju mahnila	roka	z mečem, da je spodaj topotnilo od mehkega in	A
udov. Ob tistem kosu lesa; ki je bil nekdaj	roka,	je ležalo nekaj cunj.Ja, to je bila nekoč njegova	A
ves je bil sivkast in razgrizen, a njegova	roka	je še zmeraj kazala k tisti izboklini na stegnu	A
da ne bo dolgo vzdržal. Kajti kip svetega	Roka	je bil zagozden med oltar in steno, to ga je	A
potem se spomni, kaj sem ti rekel: galjotska	roka	je dolga, še daljša kot roka pravice. - Nene	A
rekel: galjotska roka je dolga, še daljša kot	roka	pravice. - Nene, je vneto odkimaval krčmar	A
v rokah križ ali podobico svetega Boštjana,	Roka	ali svete Rozalije, kipec ali sličico Brezmadežne	A
polzel po bradi in čutil je, da ga cunjasta	roka	ne uboga več. Telo se je razpustilo in ko	A
treh pastircev, tudi on je deklica, njegova	roka	je topla: pojdite za mano, pravi, vas notri	A
nič zoper to. Boža jo po vratu, potem njegova	roka	s hrbtno stranjo dlani drsi navzdol po prsih	A
brata v Trstu, mamo Nežo v nebesih, svetega	Roka	samega, nekoga bi morala poklicati ali se prekrižati	A
poslušali, izginili med drevesi. Od Svetega	Roka	je zvonilo, čez srebrno lunino pobočje srebrno	A
včasih bolj čofni kakor zazvenel zvon od Svetega	Roka.	Plenkal je v noč, ki je zemeljska, ki zmeraj	A
od posestva Dobrava v dolini do vasi Svetega	Roka	na hribu slišati njihov nočni nemir.Vsak večer	A
prašič prevrnil v blato. Mimo cerkve svetega	Roka	je drlo zdivjano, slepo krdelo proti nekemu	A
. / in cvileča legija po pobočju od Svetega	Roka,	od vseh vasi na hribih, iz svinjakov, iz hiš	A
z mnogimi, ki jih je v krajih okrog Svetega	Roka	skupaj s strupeno mrzlim vetromneko jesen pobrala	A
ogledovali hleve in kašče in tudi cerkev svetega	Roka	na hribu, ni povedal niti ene zanimive stvari	A
do vrha, kjer je štrlel v nebo zvonik Svetega	Roka,	bili so bogati kmetje, vse do njega, ki ni več	A
ne knezoškof, kdo? Ali oni župnik od Svetega	Roka,	ki je njemu, svojemu škofu, tako rekoč svojemu	A
bo z romarji župnik Janez Demšar od Svetega	Roka.	To je tisti, je pomislil škof, ki misli, da pomladans	A
posta, kaj bi rekel župnik Janez od Svetega	Roka:	Naj gre vojska vragu v rit.Potem bi se pokrižal	A
To roko poglejte.	Roka	je bila visoko nad njihovimi glavami, rdeče	A
romanja. Kaj naj storim, reče župnik od Svetega	Roka,	kaj naj storim, malo se ga tudi jaz bojim.Ni	A
nazaj na suhi del ceste, je krvav in zlomljena	roka	mlahavo binglja ob njem.Mihael, močan kakor	A
most imajo hude težave. Cerkovnik od Svetega	Roka,	ime mu je Boltežar, tako krili z rokami, da	A
od debla, na katerem visi mežnar od Svetega	Roka,	stari Boltežar in moli roke k nebu, umikajo	A
preden je romarska procesija odšla od Svetega	Roka	na Kranjskem.Videl je nek večer, kako je Mihael	A
vratih. Sestra Pelagija bi vedela, da to ni	roka	zdravnika, da je to živo strujanje dveh teles	A
to nekoč morata biti, zakaj bi sicer njegova	roka	že tako dobro poznala njene lase in vrat, njene	A
ga v natančnih presledkih odmerja bobnarjeva	roka,	prebuja Indijance in jezuite, vojake in rokodelce	A
stojijo kipi svetega Sebastijana in svetega	Roka,	svete Ane in svete Klare, ta dva bi lahko bila	A
v njem, srce poželjivega samca, za njo gre,	roka	sama seže pod krilo, ni mogoče, da ne bi segel	A
vprašajte, je jezno odvrnil župnik od Svetega	Roka.	-	A
dogorevajočih ognjih je stal tudi župnik od Svetega	Roka,	Zamaknjen, sam utrujen od izpovedi, utrujen	A
se. Katarina ga je poznala, bil je s Svetega	Roka,	včasih je delal za očeta. -	A
Tudi on ni vstal.	Roka	mu je omahnila. Boš že še prišla, je rekel	A
navsezadnje zdaj med svojimi, kmetje od Svetega	Roka	in z Dobrave jo poznajo, tu je župnik Janez	A
dviguje roko, počasi, obotavljivo, potem se	roka	ne more več zadrževati, s sunkovitim gibom sedotakne	A
preliv trepetanja v telo, . / . / stran 270 . /	roka,	ki seže k njenim lasem, obrazu, po njenem telesu	A
večnem ognju, njo bojo javno izpostavili. A	roka,	ki že pozna te oči, ki se zdaj nevarno svetijo	A
se zdaj nevarno svetijo v meščevi svetlobi,	roka	gre s prsti čeznje, da se veke spustijo, roka	A
roka gre s prsti čeznje, da se veke spustijo,	roka	pozna te lase, ta goreča lica, nosnice, ki vlečejo	A
odprl oči, spet je bila na prsih tista bela	roka,	njena bela roka, deimos, bela roka njegove groze	A
je bila na prsih tista bela roka, njena bela	roka,	deimos, bela roka njegove groze, večnega noviciatskega	A
tista bela roka, njena bela roka, deimos, bela	roka	njegove groze, večnega noviciatskega strahu	A
njega leži z zaprtimi očmi in diha, njena bela	roka	ni deimos, ampak je roka rešitve, samo odločiti	A
in diha, njena bela roka ni deimos, ampak je	roka	rešitve, samo odločiti se je treba zanjo, za	A
iznajdljivosti in sposobnosti, kar vse vodi božja	roka,	kar lahko vsak hip obnovi, vsak hip lahko pošlje	A
takšnih dni z zvonjenjem za vespere od Svetega	Roka	vsakvečer, veliko takih dni, večerov in mirnih	A
plapolali okrog telesa, izza pasu je orokavičena	roka	potegnila srebrn ročaj in samokres je siknildolg	A
vrč, a to se ne izide, ker ima eno samo oko,	roka	in sablja pa sta vajeni ubogati in delovati	A
nečedni prizor... Jezi me samo to, godrnja, da me	roka	prav ne uboga; in se pijansko reži: So se drenjali	A
dobre trave so to, Katarina, nežna je tvoja	roka,	poznam tvoje telo, za menoj si šla skozi surova	A
razburljiva vest dosegla tudi hiše okrog Svetega	Roka	in dobravsko Jožef Poljanec ni prevrnil sklede	A
ga vidi Poljanec, je še zmeraj oni od Svetega	Roka,	od noči, ko so iz razpoke med zemljo in nebom	A
kapucinski bratje, zvon bije, njegovi udarci so	roka	angela, iztegnjena nad Jeruzalemom, Gospod ga	A
užge po krvavem hrbtu, preveč žganja je popil,	roka	je močna, in ta je kriv, nekdo mora biti, nečesa	A
svetnike . / . / stran 461 . / Primoža in Jožefa,	Roka	in Tomaža, sedijo med angeli na oblakih, vznemirjeno	A
ležečem v menzi njegovega oltarja, manjka desna	roka.	Odrezana je bila pri komolcu in nobena sled ne	A
ne kaže, kdo bi to mogel storiti in kje bi se	roka	lahko nahajala.«To je bilo vse, kar je kronist	A
ki počiva v Goi, tam daleč v Aziji, manjka	roka	pri komolcu.Po ukazu Klavdija Aquavive, generala	A
oltar, v katerem se relikvija nahaja. In če je	roka	izginila tudi s kipa v Ljubljani, ali ni bil	A
vsepovsod in začelo častiti kip, ki mu je zmanjkala	roka,	kakor je ostal brez roke svetnik v Aziji, ljubljanski	A
svetloba v oči sega, na čelu hladen pot potiš.	Roka	drobenclja po kolenih, čez trebuh sprehodi svojo	A
čobodro in prelivanje slišiš v veliki votlini. Ko	roka	obstane, pritisne, klokot onemi.Spusti ga ven	A
in ko sem pogledal tja, je v zrak molela bela	roka	z vsemi petimi prsti in delala čudne okrogle	A
vrvi in so rdeči od strnjene golaževe brozge.	Roka	je pravokotno v zraku, dlan premakneš, da rdeči	A
zvedel. Poznej so rekli, da je to usoda in božja	roka.	Mogoče res, kdo ve?	A
in klečiš ob postelji z glavo v rjuhah. Ena	roka	drži steklenico, njeno hladno površino, druga	A
drži steklenico, njeno hladno površino, druga	roka	poprime rjuho, mečka jo in potegne čez obraz	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani