roka (801-900)

sklonjeni tilnik, zamamna vijuga prsi, usločena	roka.	Tine bo ves ta dan sanjal.	A
samo njun zadrževani dih je valovil. Njena	roka	se je sama primaknila k njegovi.Prsti so se	A
čemer mu je pogosto spodletelo, tako da mu je	roka	zdrsnila z roba mize, glava je pa neusmiljeno	A
vračal v hotel in pred očmi mu je migala Binetova	roka	z računom: Pazite.	A
Njegovi prsti so sami prijeli za ročaj, toda	roka	se mu je tako tresla, da je kava pljusnila čez	A
ime njegovega otroka, je obstal kakor vkopan,	roka	mu je omahnila in glava se mu je povesila na	A
presunila. V hipnem navalu čustev se je njena	roka	krčevito oklenila sinkove. »Nekaj mi	A
tri prste svoje desnice. »Naj se mi posuši	roka,	če izbleknem le besedico! Brez tebe si sploh	A
zagleda sklenjeno vrsto zbranih sošolcev. Vsaka	roka	vihti majhno slovensko trobojnico, sto rok se	A
Ti ne?« Njegova poželjivo iztegnjena	roka	je šavsnila za desetakom, ki se je bil pokazal	A
Hojana. Istočasno je telebnila na fanta njegova	roka	s tako silo, da se je ta opotekel po sobi.Ta	A
brez vratu stikala z zavaljenim, kakor moška	roka	debelim telesom, končavajočim se v okrnjen rep	A
zavzeli visoki gospodje, katerih težka in pravična	roka	seže prav sem na Stropnico, kakor se je izkazalo	A
pogled se je videlo, da ga upravlja strokovnjaška	roka.	Grofov vrtnar, prijazen majhen Francoz, Pierre	A
mu je iz negotove bodočnosti mahala Vidina	roka,	pozivajoča ga k večjim naporom in drznejšim	A
prišlecu nasmehljale v pozdrav, a njegova izsušena	roka,	ki se je bila stegnila, mu je po brezuspešnem	A
dejanja. Ob vlakovodjevem brlizgu pa se je njegova	roka	samodejno in sunkoma dvignila.Pločevinasta strešica	A
družbo z namenom, da ga ponižajo? Gospa, moja	roka	je segla v roko že marsikomu, tako pristnemu	A
ran. Večina ran k sreči ni nevarna, toda leva	roka	je zmečkana in kakor vse kaže, večkrat zlomljena	A
osmislitev vsega. Vzpenja se vedno višje - nevidna	roka	ga vodi na sam vrh ...Nenadoma stoji na široki	A
glej, zazdelo se mu je, da se ga oklepa mehka	roka	... Dviga in obrača ga nazaj proti avstrijski	A
Dalje ni mogel, kajti njena mala, a krepka	roka	mu je z veliko odločnostjo zalepnila usta:	A
ustnice. Ko je po dolgem času vstal, njegova	roka	še vedno ni izpustila železne ograje, marveč	A
kurata. Veš, za težje delo ni, ker mu manjka leva	roka.	Strašno ga je zdelala vojna in rešil ga je sam	A
svojem življenju. Zdaj pa zdaj mu je zastala	roka,	naslonil se je na steno in se nasmehljal tako	A
očesci sta se na pol zatisnili, okrogla, bela	roka	pa se je tesneje ovila desnice gospoda avskultanta	A
mu je plula v prsih in po žilah, da se mu je	roka	stresala, kadar jo je položil na mizo; in vendar	A
da bi te ljubil sam, oj vsako noč!“	Roka	mu je zdrknila z njene rame, prebledel je v	A
velikih duhov“. Anastazij je čital, a polagoma je	roka	sama položila list na mizo in oči so se ozrle	A
Ni vedela Hana, kako se je izgubila njena	roka;	posegla je po kozarcu in ponevedoma je omočilo	A
je Alešu, da jo je bila odpela nalašč hudobna	roka.	”Tak ne nagajaj!“ je vzkliknil jezen in se	A
izkusila. Ko je Aleš ogledaval podobo, se mu je	roka	močno tresla, kakor da bi držala pol sveta.	A
približali durim tihi koraki in da se je plaha	roka	dotaknila kljuke. ”Res je znorela babnica	A
tako da mi je pred tretjim udarcem omahnila	roka.	Kaj bi s to potvoro? - sem mislil in sem pljunil	A
Aleš je podil in tepel je z bičem, da ga je	roka	bolela. ”Teci, zdaj, kanalja, leti ... leti	A
in ko je jedel in pil, sem videl, da se mu	roka	trese in da je v lica ves bolan in star.	A
Bal se je ljudi; in jokal je brez nehanja, še	roka	mu je poihtevala ...“ ”Kdo je bil ta popotnik	A
peró ... Veste, saj jaz bi sama pisala, toda	roka	se mi trese in tudi oči so mi oslabele; posebno	A
postelji in je prijel Francko za roko; njegova	roka	je bila tako ledena in težka kakor roka mrtveca	A
njegova roka je bila tako ledena in težka kakor	roka	mrtveca.Sklonil se je k nji, tako da jo je vso	A
stran 208 . / Traven je hotel udariti, toda	roka	mu je omahnila in psovka je ostala na jeziku	A
genile. Nekdo je zaukal na hribu -- kakor bela	roka	iz teme. Martinec je stopal skozi vas, po	A
Lahko noč, soseda!“ Prijela jo je za roko in	roka	je bila mrzla in potna. ”Lahko noč!“	A
zima. Na odeji se je zgenila koščena bela	roka	in Lužarica je izpregovorila s tako tihim glasom	A
so pokale, kakor od nevidnega plamena ožgane.	Roka	je segala po kozarcu, pa ga trepetajoča ni mogla	A
ter si omočila razpaljene ustnice, je obležala	roka	na odeji in se ni ganila, kakor da bi bila odsekana	A
Izvrni! - O, siromak,	roka	se ti trese kakor starcu!“ Polovico je razlil	A
ga poznam, Lužarjev je!“ Hlapcu se je tresla	roka,	ko je izlival žganje kapljo za kapljo na popotnikove	A
zemljo, kakor bi jih bila privezala nevidna	roka	na trdne bele niti.Snežilo je ves dan; ura je	A
sedel suhljat, nosat človek ter je pil žganje;	roka	se mu je tako tresla, da je razlival po kameniti	A
pretresljiva; treba bi bilo šele, da bi jo spretna	roka	lačnega študenta preustvarila v šund ...“ Starec	A
naprej ali zasukal v stran; tu se je pokazala	roka	nekjé zadaj in zamahnila s suknjo naokrog, potem	A
je šel v neusmiljeno smrt. Kakor seže bela	roka	v noč, je segel njen pogled do njega, se je	A
Papir je ležal pred menoj.	Roka	mi je bila potna in težka, duša mrtva.Že takrat	A
jokajo!“ V njenih očeh samih so bile solze,	roka	na mizi se ji je tresla. Poslovila sva se	A
in šivala; a ni se ji nič posebno ljubilo.	Roka	je držala šivanko, pa počivala je leno na mizi	A
Saj je vse, vse, vse izgubljeno ... In plaha	roka	se izteza trepetajoč po roki posestrimi, plaho	A
železnim prstom ob veselem večeru, v glasni družbi;	roka,	ki je držala kozarec, omahne, oči se razširijo	A
široko odprte in da se časih zgane slonokoščena	roka.	Ponoči sedí ob oknu, vse do jutra, do tiste ure	A
ni čutila pobožnega poljuba njegovih ustnic;	roka	je legla na odejo, majhna in trudna, vsa že	A
kadar se je vzdignila z odeje tenka, rumena	roka,	in je pritisnil rahel poljub na sklenjene roke	A
svetla pregraja, angelov meč; in nikoli ni segla	roka	preko njega ... Ležal sem na zofi, glavo uprto	A
med durmi doteknila po nerodnosti potna moška	roka.	Pomislila sem: -- če bi ostala	A
živela ... tako te imam rad!“ Tresla se je njegova	roka	ob mojem pasu in kmalu je spreletelo tudi mene	A
njegov glas in tudi ne, če se je tresla njegova	roka,	zato ker sem se tresla sama, tako da sem morala	A
je zdel kakor bolan junak. On je bil duša in	roka	tistemu novemu življenju, ki je kipelo tedaj	A
utešljive ljubezni polnim. Narahlo se dotakne	roka	roke, besede ni iz ust.Visoka, sovražna senca	A
sem stopila z balkona in zaprla duri za sabo.	Roka	je ostala na kljuki, stala sem za belim zastorom	A
je za danes; nehajte!“ Njemu pa je omahnila	roka	in pogledal me je ves začuden. ”Zakaj?	A
sklonil in poljubil mojo roko. In tudi moja	roka	se je zgenila narahlo.Toda obšla ga je plahost	A
stresalo, kakor da bi ga skušala odpreti nevidna	roka.	Hladno je bilo v sobi, čaši sta bili prazni;	A
je mrzel ...“ Prijela je za roč, da bi točila;	roka	se ji je tresla. ”Pusti, nisem prišla zaradi	A
za zmerom. Tako se dotakne časih srca črna	roka	in srce se zvije od bolečine in zajoka, ne vé	A
ustavi se in poglej, kod si hodil!“ Mrzla	roka	se mu ovije okoli vratu, široko se izbuljijo	A
izza rute se je prikazala tenka, pregrešna	roka.	”Rada!“	A
Tudi obleka je malo ... hm, čudna! Leva	roka	je čisto naga, in prsa so le za največjo silo	A
ranjena in da se rana še ni zacelila. Bela	roka	je izginila kakor ugasne sončni žarek na steni	A
špehovke, bi rad vina, gosposki Negoda?“ Šapasta	roka	ga je zgrabila za ramo, ga v kolobarju potegnila	A
je varno zaklenil svoje srce, da bi nečista	roka	ne segla vanj.Iz njegovih oči pa so gledale	A
poljubila to belo, spolzko, blazinasto roko; in ta	roka	je bila tako mirna, kakor da bi brez sramú čakala	A
bridkosti in vsega grdega, poboža po čelu mehka	roka	tolažilka, mu zastrne z usmiljeno senco, kar	A
težki molek naše gospodinje?“ je zaprosil. Bela	roka,	tanjša in prozornejša od megle, je lahkotno	A
Tako je rekel in je umrl. Tista bela	roka,	tanjša od meglé, mu je zatisnila oči.Lenart	A
Zaprl je duri za seboj, nato ga je koščena	roka	udarila naravnost preko oči, da je padel vznak	A
že takrat so bile solze v njegovih očeh in	roka	se mu je tresla, ko je točil. ”No, drugi	A
trepetajoča, mokra od znoja, hoče spregovoriti, -	roka	z buketom se ji trese, mraz jo spreletava, kri	A
gospod adjunkt je začel znova kegljati. Toda	roka	se mu je tresla in ves nezadovoljen in raztresen	A
ni vrnila; čutil sem, kako se je tresla njena	roka,	kako je trepetalo od groze vse drobno teló.	A
mi je, da je narahlo vztrepetala tenka bela	roka,	ki se je svetila izza rute. ”Kako bi vabila	A
tenka in nežna, čisto detinska je bila njena	roka.	”Tudi jaz nisem imela dela ... bolna sem bila	A
se časih, da bi zakrile oči. Utrudila se je	roka,	vrgel je mačko na tla in obležala je v kotu	A
svojo kmetiško, mesnato roko; in ta mesnata	roka	se je tresla. ”Ne boš jih nosila ... teh bluz	A
steklenico; počasi in dolgo je izlival, ker se mu je	roka	tresla.Nato je vstal, pa odkril se je in je	A
nikoli ne bo videl matere ne očeta? Posušila se	roka,	ki ga je udarila s slepoto, sina mojega, nedolžnega	A
zoreče polje, kakor da bi jih metala človeška	roka.	Tako je prižgal Jernej svojo strašno baklo.	A
kakor ves obraz in kakor polumrak tam doli.	Roka	se je dotaknila tipke, in samoten glas, kakor	A
nož, oči žareče, črni lasje; iztegnila se je	roka,	koščena, tenka kakor klina. Pomočila je ustnice	A
poln ter ga je ponudila Minki. Ali Minki se je	roka	tresla, ni mogla držati kozarca, voda se je	A
manj ga je bilo strah. Če se je približala	roka,	Rezike ali Malči drobna roka, se je najprej	A
je približala roka, Rezike ali Malči drobna	roka,	se je najprej umaknil ter gledal napeto.Nato	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  301 401 501 601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani