nova beseda iz Slovenije

roka (401-500)


gostilne. . / . / stran 90 . / Vsa okna so bila      roka      pa z veliko gotovostjo seže med police, med  A
zgoraj čisto mravljinčasto. Nad strojem moli bela      roka      in dela čudne okrogle kretnje po zraku.To je  A
hrstnilo v tilniku. Zdelo se mu je, da ga bo težka      roka      potegnila s postelje na tla, izstrelila skozi  A
z njim konec, je odpor začenjal pojenjavati,      roka      ie še enkrat močno trznila in mu izpulila šop  A
Ali me kdaj kakšen ud ne uboga? Ali      roka      stori drugače, kot ukaže misel?Ali mi mišice  A
glava, ki jo Feliks vleče iz avta, in moja težka      roka,      ki neznansko časa pada in se pogrezne nekam  A
belih cvetov, tistih, ki jih imaš na vrtu.      Roka,      ki je pisala, je bila njena, tudi glas je bil  A
Miguela Lopeza, ki je v vsem postal njegova desna      roka,      in mu naročiti, naj vendar najde tistega Kranjca  A
srca kljuvajo ob lobanjski svod. Njena hladna      roka,      topli laket nad njo, njeno mlado telo, iz katerega  A
legel, neusmiljeno in nevidno izteka iz telesa.      Roka      se umakne, zdaj spet odpre oči, prostor je še  A
ki jo položi na stol. Odpenja mu gumbe, njena      roka      razgrne oblačilo na njegovih prsih, druga jemlje  A
in nalahno premikajo za nizko ograjo. Težka      roka      seže k njenim lasem, toda njena glava strese  A
To so živi tresljaji srca, ki jih prenese      roka      v pisavo, glas skozi aparat.A vseeno je daleč  A
pada in ga skuša ujeti, teče proti njemu ...      roka      mu zadrhti, žoga leti proti košu ... bratca  A
Ščurek se zgane. Njegova      roka      počasi zamahne. Spodaj hrskne, razmazan je.  A
poln, tako rekoč na dosegu roke. Toda preden      roka      seže po njem, včasih mine dlje časa, kotbi ga  A
znan predmet. Ročaj kolesa je molel ven kakor      roka      utopljenca.In pod njim kolesarska luč, kakor  A
vselej v grozljivo urejenem zaporedju prišla še      roka.     Prsti so se premikali in širili, segali v notranjost  A
naveličanost. Zavetje, ki so ga iskali mirujoča      roka      in premikajoči prsti, je bilo skoraj kot praznično  A
se naslanja na zid, desno je povešeno. Leva      roka      zdaj drsi po gumbih suknjiča, kako bi jih hotela  A
na tistem mestu, kamor jih je prišila skrbna      roka.     Prsti se premikajo od enega do drugega gumba  A
nazaj in pristanejo v začetnem položaju. Desna      roka      visi ob hlačnici, nepremično teži navzdol, k  A
mehak in spran in povrh vsega še umazan. Desna      roka      se zgane, medtem ko leva še kar naprej brska  A
početi, morda jih celo strgati ali kaj. Desna      roka      se premakne navzgor, počasi leze ob hlačnici  A
dotakne zidu, kakor bi se hotel nasloniti, leva      roka      popusti gumbom in se očitno odvrne od prejšnjega  A
omahnejo, najprej prsti, nato pa v velikem loku      roka,      ki še nekaj časa niha.V enakomernem ritmu niha  A
nekaj časa niha. V enakomernem ritmu niha leva      roka      tako dolgo, dokler desna ne dvigne steklenice  A
zasadijo v tla, ko pa se vse to zgodi, tudi      roka      obmiruje, prsti se oprimejo tkanine na hlačnici  A
brezno brez dna, brezdno,« bi rekel opazovalec.      Roka      odmakne steklenico od ust, jo potežka, nato  A
in sploh z vsemi tovrstnimi besedami. Leva      roka      še ne ve, kaj bi počela z gladkim belim pokrovčkom  A
razpre, tu bo pot k obali. Spoznanje je daleč,      roka      omahne, skrajnost je brezkončna. Hitim.  A
sem jo pri sedmih letih neznansko ljubil, zdaj      roka,      ki pijana in obnemogla omahne, nasmeh, kretnja  A
tega ne. OB DVAINDVAJSETI URI ALI KAKO JE      ROKA      ZAKROŽILA IN SO SE ZASKRBLJENI OBRAZI RAZLEZLI  A
v sinje nebo, in tulil neznano melodijo, je      roka      pri sosedni mizi najpoprej čudno zakrožila po  A
zaslutiti, kako se nekaj plazi skozi stene, je      roka      brez pravega namena obvisela v zraku.Kar takole  A
namena, smisla, brez določenega cilja. Pijana      roka      z napetimi žilami, polnimi alkohola, in prsti  A
tkanino, veke so se povesile, vedno hitreje je      roka      grabila za posvinjan bel namizni prt, medtem  A
zraku, je popustila, tulilec je v hipu utihnil,      roka      pa je s sunkovito in na videz nenadejano kretnjo  A
ves čas niso kazali na nobeno drugo možnost.      Roka      se je še vedno oklepala bele tkanine, veke so  A
pomembnosti in prevladi nad tem prostorom, je sedaj      roka      pričela prepričevalno in zmagovito zamahovati  A
zadimil prostor, obrazi bi bili zadimljeni.      Roka      seže v žep, pobrska po žepu, odmakne ključe  A
mirovanju za levo nogo zgane še desna, desna      roka      obvisi, leva pa z dvomečo kretnjo zapre vrata  A
Čez nekaj trenutkov pritisk popolnoma odneha,      roka      z iglo obstane nad obrvjo, se obetajoče in nemara  A
trditi, da pripada steni ali stropu. Zdravnikova      roka      je podobna roki, ki je držala iglo.Za spoznanje  A
tišina bolniške sobe je smotrna in nesmiselna.      Roka      se je ustavila in smetanasti obraz se razleze  A
za trenutek se prikažejo sive nogavice. Ko      roka      pritisne na kljuko in izgine najprej prvi, nato  A
sem jo zaznal, medtem ko mi je disciplinirana      roka      poplesovala pred očmi, se sedaj nenadoma ponovno  A
pogled še zmeraj teče vanj in skozenj. Topla      roka      ji seže za bluzo, oprime mehkužno in močnato  A
po mizi, bolna - ne, saj ni več bolna - suha      roka      pa mu mahedra prazno ob telesu.Gleda za natakarico  A
stole, se Martin Polak že smeje, da mu suha      roka      zdrkne iz žepa, je prekleto ostra baba, veš  A
se že prebija k svežemu zraku, da mu posušena      roka      kar mahedra naokrog.Pri vratih še nekaj vzklikne  A
nekje v hlačnem žepu res zacinglja in tresoča      roka      privleče na dan drobiž, glavnik, kemični svinčnik  A
ostala živa, sam pa je šel na robijo. Pa še      roka      se mu je za kazen posušila.Nič ne dela z glavo  A
Notri je tiho. Neslišno odpre vrata,      roka      seže naprej in zasuče stikalo.Ostra svetloba  A
temno tkanino in črni madeži krvi so na njej.      Roka      pade nazaj, Viliju pa se iz prsi utrga slaboten  A
Kje so stvari? Udarci padajo, a boli      roka,      samo ta boli. Po vratih nekdo divje razbija  A
skoraj malo jezen Martin Polak. Zato se mi je      roka      posušila. V tak smeh butneta, da dolgo ni  A
Rahlo razdrapane cevosrčnice.      Roka      se zlagoma giblje, nekje v njeni notranjosti  A
jaz sem postajal nestrpen in rahlo živčen.      Roka      mu je šarila po tistem žepu, videl sem na tkanini  A
le sedel nekoliko pretesno ob meni, njegova      roka      je trepljala po mojem ramenu, z zaupljivim glasom  A
spadate tja, tja, ni se mu tresel samo glas, tudi      roka,      s katero je kazal tja dol proti Lentu, vi spadate  A
veliko ploščad sem stopil in videl sem, kako      roka      kužnega znamenja sega visoko proti nebu in se  A
si z razburjeno kretnjo natočil kozarec vina.      Roka,      v kateri je držal kozarec, mu je nekoliko trepetala  A
svilnata koža, mrzli vršički njenih prsi, njena      roka,      ki sem se je dotikal.Vse to je bilo tukaj in  A
Glavina je zamahnil z roko po njem.      Roka      je padla. Oba sta se smejala, celo tisti molčeči  A
je rekel Glavina, en drek si upaš. Njegova      roka      pa je padala.Potem je izrekel čudno besedo.  A
izrekel čudno besedo. Razkrišpniti je rekel,      Roka      je padala na jabolko. Razkrišpniti vse skupaj  A
zlomljen, na levem mezincu je bilo več ran, leva      roka      je bila na hrbtu otečena, koža na njej odrgnjena  A
vodno ploskev, ki je naglo brzela mimo, druga      roka      mu je zanihala in za njo nekoliko nagnjeno telo  A
pred mano. Prsti se polagoma razpirajo, bela      roka      se na vse strani razleze po mizi, nekaj brklja  A
politi vino, zalučati kozarec ali kaj. Druga      roka      se še zmeraj kot pajek sprehaja med vsemi predmeti  A
ko sem odprl oči. Najprej je šla s postelje      roka,      zanihala je in obvisela v zraku, potem se je  A
Sta bila to palec in kazalec? Zakaj ne cela      roka?     Je bila dlan?   A
Je bila strnjena sperma? Katera      roka      je držala britev?Katera?   A
Leva, desna, leva? Kaj je počela desna      roka?     Je leva tolkla glavo ob tla?  A
Med nogami drugo koleno? Kolikokrat je leva      roka      udarila?Kolikokrat je leva roka vlekla za lase  A
Kolikokrat je leva roka udarila? Kolikokrat je leva      roka      vlekla za lase, kolikokrat tolkla, kolikokrat  A
tolkla, kolikokrat stiskala, kolikokrat je leva      roka?     Kolikokrat je desna zamahnila nad grlom?  A
povedala, da je njen sin na služenju vojaškega      roka.     V Beogradu.   A
kaznivo in jih pošiljali na služenje vojaškega      roka      v to armado, katero so jim zdaj ukazali napasti  A
ga je zadelo v želodcu, zgrabilo ga je kakor      roka,      ki otrebi zaklano gos za Martinovo.Kot bi mu  A
»Letala bodo priletela.«      Roka,      s katero je nosil vžigalico k cigaretu, je zastala  A
Če hoče živeti, se ne sme zaustaviti!      Roka,      v kateri je stiskal avtomatsko puško, je bila  A
splazil na kolena. Zastavnikova glava in desna      roka      sta omahnili prek sedeža, z mrtvimi očmi je  A
lahko bi bila ali tankovska ali pa tromblonska.      Roka,      s katero je krčevito stiskal avtomatsko pištolo  A
Juri je dobro zapazil to spremembo. ‒ Moja      roka      je vmes, sije dejal.Kamor jaz stopim, tam je  A
roki, »bil sem enkrat, bil, a sedaj sem star.      Roka      se mi trese in oči me zapuščajo, tako da ne  A
le res, Gašper,« je dejala mehko. »Tu moja      roka!     «Prijel jo je za roko in iskal besed, svetlih  A
seveda se on ni mogel; če bi se mu pa ponudila      roka,      bi jo zgrabil.Tako ni nič dogotovil, nič sklenil  A
ti prinesem večerje?« je vprašala Lenka, in      roka      se ji je kar sama stegnila po obeh kronah.   A
Lomast,« je dejal župnik, »vi ste moja desna      roka.     « »In roka roko umiva, kaj, gospod župnik?« je  A
dejal župnik, »vi ste moja desna roka.« »In      roka      roko umiva, kaj, gospod župnik?« je z uslužno  A
gospodu obraz, kako bulijo oči, kako trepeče      roka.      Kako je Muren prišel v svojo posteljo, tega  A
davkarju. Ta je objel kontrolorja: »Moja desna      roka!     « in solza se mu je utrnila iz očesa.Kontrolor  A
bilo pozabljenega, mu je zastajala sapa, in      roka      se mu je tresla, da so se številke kar lomile  A
Prijeti je hotel Laha, da ne bi stopil naprej, a      roka      se ni stegnila; zaklicati je hotel, a nobenega  A
zakrila z roko obraz. »Tu moja beseda in moja      roka,     « je dejal Ivan in ji obrisal z roko solze, ki  A
te snubil. Sicer pa je blago srce in pridna      roka      najlepša dota.« »Oče ima hišico in vrt, kar  A
dekliško stanovanje,« je menil. »To je Cilina      roka,     « je dejal Petan.»O tudi Cila je zlatega denarja  A
Prestrašena jo je izpustila, ker je bila      roka      mrzla.Skočila je iz sobe, da bi poklicala kakšnega  A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA