roka (901-1.000)

je čutil sam. Ni se ga smela dotekniti tuja	roka,	ubila bi ga.Niti sladkorja mu ni smela podariti	A
ga. Niti sladkorja mu ni smela podariti tuja	roka.	Grofica mu je bila prinesla nekoč sladkega zelenja	A
šopiril, malo bi revskal, dokler bi bila tuja	roka	blizu, potem pa bi se potolažil ter bi okušal	A
avnodavne preteklosti. Pobožal je Katico po licih;	roka	je bila raskava in je smrdela. »Nisem	A
trenotku - že se je bila iztegnila silna črna	roka	- je skočil na prag, neokretne, od groze odrevenele	A
je, zdajle pride, Bog vedi odkod, usmiljena	roka,	pride morda sam božji angel, kakor se je zgodilo	A
stresal. Plazila se je k durim, poslušala je,	roka	je pritiskala boječe na kljuko.Duri so se odprle	A
čudovitega; pobožala jo je po licih, po laseh bela	roka,	zdrknila je nalahko navzdol ter se doteknila	A
pogled. Tudi govorila nista in ni se zgenila	roka,	ki je ležala v roki...Tina je gledala podobo in	A
zanjo, če bi se mu mudilo. In tudi njegova	roka	se je vzdignila tako razmišljeno - kakor človeku	A
so se naposled; lica so rdela, zgenila se je	roka,	ki je ležala v roki, telo se je stiskalo k telesu	A
napete; in bližal se je, njegova lepa bela	roka	se je bližala, že se je doteknila njenega vročega	A
se bližajo ustnice ustnicam, kako se oklepa	roka	roké...Ej, prijela bi z močnimi delavskimi rokami	A
tresla se je še zmerom; tresel se je ves život,	roka	je tipala, komaj je bila toliko močna, da je	A
in šiva, globoko kloni glava; urno se giblje	roka,	šivanka vbada enakomerno,neprestano.Ali postala	A
/ stran 70 . / neprestano. Ali postala je	roka,	oči strme in ne vidijo ničesar, mirno kapajo	A
čisto blizu drugo življenje; ustavila se je	roka	za trenotek, udarilo je bilo pač v čelu, v sencih	A
Ampak ozre se na posteljo in vse se ustavi,	roka	se ne gane več, kakor od svinca je... Kmalu bo	A
srca. Kogar se je dotaknila njegova usmiljena	roka,	kogar jeblagoslovil njegov pogled, tisti je	A
Tončka je ležala ob robu postelje na odeji, ena	roka	je bila pod glavo, druga na životu.In ko je	A
časih težko, zahropelo, zgenila se je odeja,	roka	se je vzdignila in je zamahnila po zraku...Globoko	A
objokane. Ko bo položila papir na odejo, se bo	roka	tresla, koščena, zgrbljena, žuljeva roka.In	A
bo roka tresla, koščena, zgrbljena, žuljeva	roka.	In kakor da bi hotela prositi:	A
dvoje belih perotnic sredi sobe, vzdignila se je	roka	in luč jeugasnila.Stopali so mimo tihi koraki	A
so prinesli dragocenih in lepih reči. Gladka	roka	jo je pobožala po licih, sklonil se je nekdo	A
je k nji in jo je pogladil po licih; njegova	roka	je bila gladka in mrzla kakor riba. »Tončka	A
obraza in spoznala je, da mu je obraz kakor	roka	in kakor glas - starikav, ostudnogladek...Tako	A
genile noge. Polodprte oči so iskale nemirno,	roka	je tipala po odeji, po vzglavji; toda prazniške	A
dolgočasnem dvorišču je bila ob tej uri duša in	roka	človeštva.Najvišja duhovna, posvetna in vojaška	A
toliko da mu dolgi plamen ni osmodil košatih brk.	Roka	se mu je močno tresla. ”Ali zares misliš	A
Dala mi je roko, pa vsa mrzla je bila njena	roka.	Zdaj vem, ali takrat nisem vedel: zato se	A
Kaj je že mrak? Kaj je božja	roka	zasenčila sonce?- V dušo je segel črn spomin	A
bulji strah z vodenimi očmi. Trepetaje se je	roka	oklenila roke. Od spovednice zamolklo šepetanje	A
konca, ko oči še strmé, a ne vidijo več; ko	roka	počiva na stroju in se ne gane več.Tam je smrt	A
treba je, da tudi oni čutijo mojo ... in moja	roka,	prijatelj, je zdaj prav tako neusmiljena ...	A
imponirajo človeku že na prvi pogled, takó da poseže	roka	nehoté po klobuku.Podobne so ocilindrenim dostojanst	A
voda na zrahljani prsti, je izbrisala nevidna	roka	njegovo imé iz zgodovine človeštva... To je	A
razlagati. Teló se prikloni nehoté, nehoté poseže	roka	po klobuku in spoštljive besede tečejo z jezika	A
srečo in napredek človeštva. In slučajno pride	roka	poznega potomca in odvije omot in iz orumenelih	A
bile tiste besede. Dal je Frfili rokó in ta	roka	je bila neizmerno dolga; ko jo je iztegnil,	A
se udeleževal razgovorov in tudi petja ne.	Roka	njegova je segala po kozarcu in kolikor bolj	A
sta tesno ramo ob rami, govorila sta tišje,	roka	se je oklenila roke. Klonila je glava, kakor	A
odprte, se je stresla, in je umolknila, njena	roka	je izpustila njegovo in omahnila ob životu.	A
sovražno in hladno, na lahko se je tresla njena	roka,	ki je slonela ob stolu. ”Jaz moram vedeti	A
visoko nad gnečo; držala ga je orjaška rdeča	roka,	zamahnila je v kolobarju z njim, nato je izginil	A
mraku se prikaže pri srednjem oknu svetla, bela	roka,	zaleskeče se zlata zapestnica in gardine se	A
Odprl sem oči ter vrgel odejo raz sebe.	Roka	se je stegnila do nočne mizice, posvaljkal sem	A
brez krivde nisem izgubil niti kaplje krvi.	Roka,	ki je metala v blato moje upe in sanje, je bila	A
katere zvezde?“ Ko je Jakob točil, se mu je	roka	tresla; ko je gledal, so se luči zibale; ko	A
krilce na posteljo in videl sem, da se ji je	roka	tresla. ”Na, to je moja žena!“ se je okrenil	A
sklenil ničesar, nisem vedel ničesar. Nevidna	roka	se je oklenila moje z železnimi prsti in jaz	A
odprto; ob prvem mraku ga je odprla njena bela	roka,	in njene oči so pogledale v noč.Iz njenih oči	A
bogveodkod in bogvekedaj je prišla nevidna	roka	in jih je potrgala.Potrgala mi je vse rože in	A
moja, samo meni so sijale njene oči. In njegova	roka	jo je objela krog pasu, da so se poznali na	A
da se ne dotikajo tal njene noge. In njena	roka	je bila tako bela in tako majhna, ah tako majhna	A
skozi razpoko. Slonela sta ob oknu in njegova	roka	je ležala ob njenem pasu.Soba je bila opravljena	A
pod pazduho; čutil sem, kako se ji je tresla	roka.	”Judežev poljub je bil ... tako mi gori na	A
vodo ženska; le enkrat se je prikazala bela	roka	iz valov, pa je takoj izginila; našli niso ničesar	A
. / . / stran 282 . / je pobožala po obrazu	roka	prvega južnega vetra.Zadišalo je gor od juga	A
ugledal je tik nad seboj siv, koščen obraz in trda	roka	ga je držala za ramo. ”Vstani!“	A
na srce tako blago, kakor božajoča materina	roka.	In tam se je zgodilo, da so se Juretove oči prvikrat	A
dlanjo preko čela in ko je pogledal, je bila vsa	roka	rdeča. ”Glej, kri!“ je pomislil Jure.	A
velik, da se . / . / stran 166 . / mu je tresla	roka	in je škropilo pero.Trudil se je, spoznati ni	A
videl, kako se je iztegnila njena dolga, bela	roka	ter se doteknila odeje.Samo čutil je v srcu	A
tvoj glas, tvoj obraz mi je neznan, še tvoja	roka	je ležala drugače v moji, kakor prej, tvoji	A
roke kakor še ne nocoj, ampak mrzla je tvoja	roka!	“ ”Čuj, Ofelija!	A
tihi obraz in ko je videl, kako se je tresla	roka,	ki je držala steklenico, je začutil v srcu rahel	A
segla tista iztegnjena, bela, pozdravljajoča	roka	v njegovo srce kakor svetel meč; izpustil je	A
Nasuj, grobar, da se ne vzdigne več tista bela	roka,	da se ne prikaže več tisti beli obraz ... Kajti	A
Kaj bi? ... Božja volja je bila ... božja	roka	me je udarila ... Bog se usmili mojih grehov!	A
župnik izdihnil. Kakor da jih je bila božja	roka	prenesla v druge čase in druge kraje.Vse, kar	A
je pil in kozarec je bil prazen. Nato pa je	roka	samovoljno segla po steklenici ter je točila	A
kralja Matjaža, toliko vam rečem!“ Nato mu je	roka	omahnila, še preden je vzdignila kozarec do	A
hišo, so se razbegnili, kakor da je bila božja	roka	udarila mednje. Na tepki pred krčmo je visel	A
sebi in krčmarju. Ko je krčmar izpil, mu je	roka	omahnila in ozrl se je ves prestrašen. ”Pil	A
Natočil si je vina; ali ko je pil, se mu je	roka	tresla in vino se je razlivalo po vzglavju in	A
dolgo pridigo z mirnim licem; le siva, koščena	roka,	ki je ležala na mizi, se mu je tresla. ”Bistre	A
stresala v vetru, kakor da bi jo zibala človeška	roka.	Gledali so in so rekli:	A
mehki divan in si je točil in je pil, dokler mu	roka	ni omahnila.Dolenjska in štajerska vina so mu	A
kakor svet sam ... Težko je ležala takrat božja	roka	na meni.Dovršila se je žalostna, dolgočasna	A
ko umirajo njegove velike oči, poseže njena	roka	za bluzo, vzame svetlo bodalce in -- No,	A
da bi spoznal, kam me je bila posadila božja	roka.	Take dežele nisem še videl prej nikoli in	A
grma, ne bilke. Kam me je bila posadila božja	roka?	Ali me je rešila, ali mi je naklonila v svoji	A
izumrl rod; čutiti, da nikoli več ne udari tuja	roka	na srce, da ne prestraši ušesa nikoli več kričeči	A
se ozrem, ker se me je bila dotaknila božja	roka	ter me vzdramila. Nisem bil sam.	A
jopa ga je še podaljšala) in noge kratke; desna	roka	je bila nekoliko višja od leve, vsa desna stran	A
profilu; in ko je točil, je gledal temno in	roka	se mu je tresla.Pil je hitro; obadva sva molčala	A
težko, zaječala, toda nenadoma je izpustila	roka,	ki je tiščala za grlo in po dvorišču se je razlegal	A
nenadoma, kakor da jo je pobožala po licu prijazna	roka.	Zapihal ji je bil v lica toplejši veter, čudno	A
bila postavila . / . / stran 125 . / nevidna	roka;	težja in večja je bila njih dolžnost nego dolžnost	A
njim in tretjim; pokazal bi belo roko ob oknu,	roka	bi izginila, zašumela bi obleka, duri bi zaloputnile	A
Kaj bi?“ Prestrašil se je in	roka	mu je omahnila. ”Kako bi ji mogel stopiti	A
daljnih krajev je posijalo sonce na naše poljane.	Roka,	ki je držala vrvice tako spretno, je polagoma	A
jih je gledal človek na semanjskem odru. Toda	roka	je omahnila, umrli so polišineli in duhovi hodijo	A
več polišinelov -- ljudi, žive ljudi drži zdaj	roka	na vrvici; in to je sitno opravilo.Polišinel	A
”Stopi bliže!“ Njena tenka, zgrbljena	roka	je zdrknila narahlo in urno po njegovem obrazu	A
stopila je k njemu in njena tenka, zgrbljena	roka	je zdrknila urno in narahlo po njegovem obrazu	A
boriti z njimi in proti njim, dokler ne omahne	roka	v poštenem boju.Saj veš: takrat sem bil poet	A
obraz, ne bodo ti več žarele njene oči in njena	roka	te ne bo več vabila.Ona ne ljubi tistih ljudi	A
drugo kakor v sanjah... Kakšna je morala biti	roka,	ki je uvezla te rože v žamet in svilo?To je	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  401 501 601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani