roka (601-700)

Čevljar Pirc ni mogel delati, ker ga je bolela	roka.	Bolela ga je, ker ga je bil ugriznil v palec	A
seno, bližali so se koraki. V seno je segla	roka,	prav Tončku v lice, in Tonček, zbegan kakor	A
držali svojcev. Iz strmečega gledanja ga zbudi	roka,	ki jo je začutil na ramenu. Ozrl se je.	A
vprašal stražnik, ko sta prišla iz gneče. »	Roka	me boli!« je zavekal Milan in stražnik je odnehal	A
se je odprla v durih linica in ga je nevidna	roka	polila z mrzlo vodo.Opešale so mu moči, padel	A
zaključil blaženega spanca, da ga ni vzdramila trda	roka.	Zbudil se je ‒ dva mestna stražnika sta stala	A
in jo nesla h glavi njegove mame, mala vroča	roka	se je vdala ljubeznivi sili in je pobožala mater	A
Ljubljani in ki je na njem poskušala očetova	roka	vse raznovrstne vzgojne načine, pa brez uspeha	A
Kričal je. Tuja	roka	je odnehala; oglasili so se otroci, najmlajši	A
trepetal je: zdaj zdaj ga zopet zgrabi tuja	roka!	Tačas se mu je prvikrat zbudila misel: Grešil	A
ga je že zgrabila pri ovratniku dolga očetova	roka.	»Aha, tiček, ali sem ti prišel do živega!«	A
očmi; hotel je zarjuti, pa mu je težka očetova	roka	zaprla usta.Tik pred svojimi očmi je videl razjarjen	A
naprej ne nazaj in se je zgodilo, da mi je bila	roka	potisnjena v žep vojaka, v roki se mi je znašel	A
je hitel in ga zapel. Toda mu ga tresoča se	roka	ni mogla zapeti tako hitro, da ne bi bil pogled	A
odgovoril, da ne more, ker da ga preveč boli	roka	od ploskanja pri premierah in simfonijah.Pa	A
Vam drugače pisal moj mož, toda res ne more:	roka	ga boli od ploskanja pri premierah in simfonijah	A
je jedel pse! Čigava je bila tajna zločinska	roka,	ki je ubila in gnusno snedla psa, čigar zemeljski	A
razvedrilo nego telesu v hrano! Pa je prišla tatinska	roka	in jih brezbožno izruvala, a je sveža sled kazala	A
in zdi se mi, če bi se kdaj našla brezbožna	roka	in bi zapisala v budžet, da ni Boga, pa si niti	A
Njih načrt je že v delu in ga snuje mojstrska	roka	znanega domačega umetnika. Stanujem v petem	A
hitre korake in se mi na ramo položi prijazna	roka.	Ozrem se, pa me pozdravi jako dobrovoljen obraz	A
akte ministru za prosveto. Potem izdela vešča	roka	gospoda finančnega referenta nalog za ministra	A
sapo. Potegnil je iz žepa beležnico, in me je	roka	postave zapisala vanjo in je dejala, da se bo	A
kvišku, nameril je dvanajst pedi pa mu je obstala	roka	na vratih ob nabiralniku za pisma.Resnično!	A
vrnil v taborišče. V taborišču pa mu je vešča	roka	stegovodje, imenovanega »Kodrlasasti jastreb	A
piščancu da je v izredno počaščenje, če ga nežna	roka	razdeli v lične kose, ga povalja v jajcu in	A
konca njegovi slavi, nego ko je ocvrt, ga nežna	roka	razloži po najlepšem krožniku, okrasi ga z zelenim	A
nespametnosti in nesloge. Ali se ni znašla zlobna	roka	in za božič posekala in odnesla smreko spričo	A
In vas, preljubi moji fantički, ne vidim, le	roka	mi malo pravi, kakšni ste.Strašna je vojna!	A
kaj se hoče. Sedem ust ‒ za delo pa le moja	roka.	Vsi bodo morali za kruhom in Ančka je najstarejša	A
zakuriš, nanosiš drv, vode ‒ tu boš moja desna	roka.	Doslej sem za vse sama.	A
In Janeza!«	Roka	je sama od sebe segla po zapahku pri oknu.Tiho	A
je po Janezu zavrelo. Stisnil je koprivec,	roka	se je dvignila in tako je švisnilo po senci	A
Ne veš kako.« Ančkina	roka	se je vsa skrila v žuljavi Janezovi in trepetala	A
se je vsa stresla. Ob linici se je dvignila	roka:	Gospod naj je v tvojem srcu, da se vredno izpoveš	A
tedaj drugi, tale Miha.’« Ančki je zdrsnila	roka,	s katero si je podpirala glavo, da je omahnila	A
hitro zadela škaf, voda je pljuskala čez rob,	roka,	ki je držala škaf za uho, se ji je tresla.V	A
žlice se mu je pocejalo na mizo, ker se mu je	roka	tresla.Čakal je Ančke in pripravil besedo, da	A
naročal »Zakle . / . / stran 73 . / nite!«je	roka	obtičala na zapahu in zapah se ni premaknil	A
mu je zdrsnil z ramen, ko je poiskala njegova	roka	njenih rok, in sladko, kakor ni še nikoli, je	A
župnišča. Ko je hotela prijeti za kljuko, je bila	roka	kakor mrtvoudna in vsa topa se je napotila dalje	A
potrkala pri župniku, se ji je začela tresti	roka	in je čutila, da ji stopajo potne kaplje na	A
stikali po drvnici za strahom. Hipoma mu obstane	roka;	luč je ujela strah.Na zidu, ki je ograjal drvnico	A
mu gotovo voščil dober večer. Hudournikova	roka	s samokresom se je povesila. »Torej ti si uganjal	A
hkrati pa je obrnil glavo proti kotu drvnice.	Roka	je obrnila luč tja in tamkaj je čepela dokaj	A
odbil sekiro. Ko bi je ne bila držala Lukova	roka	tako trdo, bi bila zletela v jamo. Medved se	A
Medvedovi skoki so se bližali.	Roka	se mi je tresla, ko sem napel petelina na puški	A
Po meni je vse zagomazelo.	Roka	se mi je tresla, da nisem mogel naglo vtakniti	A
ni to sam ta rogati!« je v strahu pomislil.	Roka	mu je sama od sebe segla v žep, kjer je imel	A
se bliža, drv še nimaš.« »Za sekiro je tvoja	roka	premehka.« »Hoho!	A
kamor je kazala še vedno iztegnjena lovčeva	roka.	Prihuljeno, stopajoč po prstih, plazeč se po	A
Vzpričo krasnega prizora se mi je ustavljala	roka,	ko sem dvigal puško. Toda nestrpni moj spremljevalec	A
Franca je obstala na mestu.	Roka	je pričela iskati klopi, počasi se je sesedla	A
zabije v tla in pritrdi vratilo, mu je dvignjena	roka	obstala, ni si upal udariti. Spomnil se je France	A
skomizgnila z ramo, kjer je počivala Francetova	roka,	da se je je otresla. »Podporo prav gotovo dobiš	A
nekaj hipov grozoten molk. Materina dvignjena	roka	se je pričela tresti, dokler ni omahnila in	A
bomo že sami brez vas.« Maticu je obstala	roka.	Pogledal je proti veži, kjer je sta Janezek in	A
očmi se ji je za hip stemnilo in tresoča se	roka,	ki je segla po dopisnici, jo je zgrešila, da	A
rokama je držala pisanje: da, to je Blaževa	roka.	Samo to je razločila, drugega ni mogla.	A
Počasi je izpustil strto mladje izmed prstov,	roka	je sama poiskala tobak in ogenj.Potegnil je	A
»Kako ste čudni,« je bil glas od zunaj in	roka	je nestrpno pokljukala na vrata. Mati je odprla	A
nisem vedel kam, me potreplje po rami vesela	roka:	»Prijatelj, kako ti je v revoluciji?« Ozrl sem	A
in kratko kakor vojak, ki mu je ljubša težka	roka	ko pokloni.Pospremil ga je do svojega šotora	A
tudi živeli kakor ptice, katerim potresa bogata	roka	obilnega zrnja iz visokega okna Radovan je sedèl	A
po svetu. Še nikoli ni prijela za meč moja	roka.	’ ‚Udari na plunko!’	A
Zbudila se mu je sumnja.	Roka	se je samá od sebe krivila, da bi segla za pleče	A
Čuli so šum, včasih je zarožljal meč. Vsaka	roka	je segla po strelici in jo položila na lok,	A
sivem nebu. Tedaj se dotakne Svaruna rahla	roka.	Starec je vztrepetal.	A
Atilovega, ko dremlje?« Iztoku so se zasvetile oči,	roka	je tipala po nožu, ki je tičal skrit za pasom	A
Ali žival je dobro čutila, da je ne vodi močna	roka,	da ji ne stiska bokov mlado, krepko koleno.	A
vhodišče hipodroma. Semkaj je razsula carjeva	roka	ves blesk in sijaj, razkošje in bogastvo največjega	A
stala ob robu katisme s stisnjenimi ustnicami,	roka	ji je bilá skrčena v pest; na njenem krasnem	A
je tretjič naokoli. Srce se mu je razburilo,	roka	se mu je tresla.Vendàr je zbral vse sile, da	A
Hilbudije. Tretjič je pridrevil mimo katisme,	roka	je segla po strelici, lok se je dvignil, nastala	A
je bil, da se je motil. Srce se je umirjalo,	roka	je zdrsnila s prsi in krčevito stisnila ročaj	A
prikazen rojenice v domačih logih. Njegova	roka	je izpustila košček melone, ustnice so se razprle	A
bele roké. In čutil je, kako je rahlo vzdrhtela	roka,	ko se je je dotaknil s kipečimi ustnicami, in	A
Ljubi me, tudi ona me ljubi.	Roka	se ji je stresla in zardela je, ko sem ji jo	A
vesel in zamahnilo po njem. Ali njegova železna	roka	je hipoma odbila udarca; v trenutku se je zabliskal	A
je moral biti sedaj njen zaupnik, njena desna	roka	za kruto maščevanje. Ko je spodletel napad na	A
In on sužnjev nima. Torej je vmes	roka	lokavega Grka, starega lisjaka.Sedaj mora tudi	A
Govori!« »Zato naj napiše	roka	pravičnega despota, največjega ljubitelja pravice	A
jih še spozna do sodnega dne, naj napiše tvoja	roka	zakon, po katerem bodi svila monopol, edina	A
trudnem in vročem čelu taka zvesta in vdana	roka,	kakor je Irenina.In sedaj je večer življenja	A
je trgovec vrnil, se je pošibila Spiridionova	roka	pod težo mošnje, napolnjene s statéri in bizantinci	A
je razprostrla nad njo tihi obok jasne noči,	roka	ji je zdrsnila ob telesu.Krog ustnic je zaigral	A
mu resno ponavljal: »Váruj se sumljivih senc!	Roka	naj počiva neprestano na ročniku meča!Teodora	A
Despojni povem, modrejša je od mene.«	Roka	mu je segla po novih aktih. Vtem ko je Upravda	A
Sedaj si se spočila v slasti maščevanja. Tvoja	roka	sega po meni, Epafrodit pa ti nastavi nož, da	A
v trenutku, ko je čutil, kako sega Teodorina	roka	zopet po njegovem osnutku, kako pokajo niti	A
na Bizanc, pozabila, da visi nad njo koščena	roka	mogočnega despota, ki grozno maščuje vsako nedostojno	A
Smrt mu!« Azbadu je omahovala	roka,	levica je iskala grive razbrzdanega konja.Bil	A
Upravdo. »Mogočni despot ‒« Tajnik je utihnil,	roka	se mu je tresla.Justinijan je upiral vanj bodeče	A
obupnega strahu. Vsi so slutili, da je vmes	roka	carice. Silenciarij se je vrnil s pismom.	A
Črti so spali za temi dolgimi vejicami.	Roka,	ki je bila objela Alanko, se je skrčila.Bolesten	A
privojeval sem ga v Černi. Ali naj ga vodi sedaj	roka	Slovena zoper Anta?Ali naj ga oskrunim z lastno	A
je rdeči plašč, Ljubinico je grabila strašna	roka	krog pasu, zazibalo se ji je pred očmi in obšle	A
zakonska žena! Prefekt, sedaj ti nudi usoda, da ti	roka	despojne odpre vrata do odlične službe v Bizancu	A
rosnem čelu trudnega težaka potegnila mehka	roka.	Cirila je sedela na nizkem stolčku ob Ireninih	A
je hipoma, da so ji odpovedale moči in se je	roka	krčevito oprijela Cirilinega vratu.Toda vse	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  101 201 301 401 501 601 701 801 901 1.001 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani