nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Katarina, pav in jezuit, poved v sobesedilu:
Zmeraj dlje je bilo petje njegovih vojakov, ki nimajo pojma o glasbi, a so zvesti, so bojeviti, so neustrašni, ker je neustrašen on sam, zdaj je sam jezdil čez travnata pobočja in težek, kakor je bil na svojem okroglem konju, je bil tudi lahek, iz lahkega drnca je prehajal v galop nad grmičevje in čez močvirnato pokrajino, dokler ni začutil, da je tako lahek, da se še komaj dotika tal, namreč konj, z vsakim odrivom zadnjih nog je bil lažji in bolj v zraku. Svileni trakovi so mu lahno plapolali okrog telesa, izza pasu je orokavičena roka potegnila srebrn ročaj in samokres je siknildolg plamen ognjenega strupa tja proti robu daljnega, a tudi vse bližjega gozda, kjer je čakala na napad pruska vojska. Vivat Marija Terezija, je klical njegov neslišni glas in četa kirasirjev, ki mu je v daljavi sledila, je mogočno odgovorila: Vivat!
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani