nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Katarina, pav in jezuit, poved v sobesedilu:
Zjutraj, ko ni bilo več dežja in so se oglasile neke živali v gozdu in je v odgovor zalajal pasji klatež pod oknom, ta, ki se ni dal odgnati, zjutraj sta spala kot ljubimca, ki se že zelo dolgo poznata in znata tudi že spati skupaj. Ne kakor ljubimca, kot mož in žena, ki sta šla skupaj skozi nevarnost in bolezen, mož in ženabrez zakramenta, saj to nekoč morata biti, zakaj bi sicer njegova roka že tako dobro poznala njene lase in vrat, njene prsi in boke, po katerih lahko drsi v tem jutru, še v njenem spanju, v njenem polsnu, kajti Katarina čuti njegovo roko, vonja njegovo varno telo, tilnik, okrog katerega se je mogoče oviti, kadar pride vodovje in tudi kadar pride ogenj v telesu, tudi ona ga pozna, njegovo, njuno skupno spanje, v katero mirno v pozni jutranji uri še enkrat zdrsneta skupaj.
Hlub?
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani