nova beseda iz Slovenije
moža zvolíla bom; ímel bo | ko | peska dnarcov, mene várval | A |
pobiral, živel brez skrbi | ko | tič.” “Jaz pa hlače bom | A |
prav ne boš.” “Judnja je | ko | satan zvita, kadar boš | A |
ljubček! ti si tiček zrel: | ko | železna pride cesta, varij | A |
uro daj posledno préd, | ko | gresta pred oltar, Bog | A |
od njih ognja vžgane. | Ko | premolkne, ga popraša | A |
ako préd moža objamem, | ko | pripelješ Bosnijanko v | A |
tisti čas sijale. Bolj | ko | lepa Rozamunda, lepši | A |
turške šege in navade; | ko | bila se naučila vseh resnic | A |
. / . / stran 50 . / | Ko | v grajski dívnjak je prišla | A |
presvítla čast, préd, | ko | de preteče let′ in dan | A |
materi pride bolj bolan. | Ko | préd, vsak dan obiskuje | A |
bolan. Vsak dan obiskuje, | ko | préd, grob njé, in milo | A |
tamkej iskál. In préd, | ko | preteče let′ in dan, do | A |
Iz nemškega) Lenora, | ko | se zazorí, iz strašnih | A |
bo kriva pekla téga, | ko | umiral bo, prisega.”‒ | A |
svetlo! Mrlič′ in mi | ko | blisk letmo, domú še danes | A |
ženitvanjski raj, nevesto, | ko | objamem, in s sabo v postljo | A |
za njima so jo vnele, | ko | ójster piš skoz zrelo | A |
Odgrinja se ti postljica! | Ko | blisk leté duhovi, tle | A |
kónjika se plajš zdrobi, | ko | capice sežgane. Ni ga | A |
‒ | Ko | nárbolj iz zvezd je danica | A |
odbila je ura in čez, | ko | jela ravnát′ se je Urška | A |
dvá sta po pódu zletela, | ko | de bi lahké peretnice | A |
noga udar′, plesala sta, | ko | bi ju nosil vihar. To | A |
za bas, strun drugih, | ko | plešem, zapoje naj glas | A |
omolčale, oblédil je obraz. | Ko | najdejo ga, prazna čutárčica | A |
z vesele družbe vstal; | ko | pride tje do gróbov, kjer | A |
čutiti je ravno tak gorkó, | ko, | de bilo bi v prsih še | A |
. / stran 71 . / Al, | ko | si je zvolila mladenča | A |
naprej je živel, manj svet, | ko | razujzdán, umrl je nespovédan | A |
spet zájtro ga poglejmo, | ko | mine zor hladan. Hladijo | A |
tam pod jasnim nebam, | ko | mine zor hladán, ko vstane | A |
nebam, ko mine zor hladán, | ko | vstane drugo sonce, srcé | A |
sonce, srcé tako skopni, | ko | beli sneg spomladi, de | A |
boljši godel na strune tri, | ko | znal je préd gosti na | A |
bolan, in nimám mu dati, | ko | sok neslan.” Bil godec | A |
so ga najdli in kako. | Ko | godec skrivnost pogovora | A |
spet je godca obraz; on, | ko | Paganín je navadil se | A |
suhé nam prijátljam očí, | ko | se spómnimo tebe, ino | A |
pisarija Učenec “De zdéj ‒ | ko | že na Kranjskem vsak pisari | A |
trópi, besed se tujih boj, | ko | hud′ga vraga, ak kos si | A |
znajo, pastirji samski, | ko | imena čéde?” Pisar | A |
jezik pride, pogovor, | ko | na ušesa več ne bije, | A |
na ušesa več ne bije, | ko | zjutrejna megla se v nič | A |
zavetje v trumi gosti, | ko | nji podobna stala je pred | A |
kratke sanje! zbežale ste, | ko | se je dan zazóril. Modrost | A |
Čebelice pušičarjam | Ko | vsaka ni žival lisica | A |
svetloba bo gorela še takrat, | ko | bova únstran Haronov′ga | A |
tvojega imena. Bolj | ko | Delije, Korine, Cintije | A |
prevzetno vihaš nos, | ko | mimo grem. Ak v tebe so | A |
ranil tvoj pogled, préd | ko | starost bo Maháon njega | A |
noč z veseljam gleda: | ko | se zlatí oblakov truma | A |
razgraja piš ob hudi uri, | ko | se tepó valovi, grom udarja | A |
prejšnjih časih ostreljena; | ko | spet se strelcov truma | A |
plačila do konca dni, | ko | siromak Petrarka. Dovolj | A |
teden je; v saboto sveto, | ko | vabi mólit božji grob | A |
očetov čistega plamena. | Ko | je stopila v cerkev razsvetljeno | A |
so zastale, zbudé se, | ko | spet zarja noč prežene | A |
magistrale, glasil se ′z njega, | ko | ne bo več mene, ran mojih | A |
Slovencam se prihodnje čase, | ko | mi na zgodnjem gróbu mah | A |
kakor ti dekleta zalé, | ko | bodo slišale teh pesem | A |
žlahtnega je, žene zale, | ko, | ki budi dih pomladanski | A |
so utrjene jih skale, | ko | nekdaj Orfejovih strun | A |
so dale rasti nevesélo, | ko | zgodnja roža raste zapeljana | A |
vse so se ga polastile. | Ko | v veži je Orest Diane | A |
lé temnejši noč stori, | ko | ugasne. Od tud ni več | A |
bodo nov cvet bolj veselo | ko | rože, kádar mine zima | A |
molitve žlahtnič trde glave, | ko | té začetek, v kteri poje | A |
molil ′z misli prave. | Ko | znébil duh se trupla je | A |
nobeni Eve hčeri, de préd, | ko | ugásnila smrt moč plamena | A |
jóča nje podoba blaga, in | ko | ti že priteče smrtna sraga | A |
ki pali, de luna jih | ko | sonce ne razžali, de nenevarna | A |
dneva. Brez té moči, | ko | lune žarki zlati, se v | A |
ne sili več bolnika. | Ko | je viharjov sila prevelika | A |
lévi. Pogled ta bolj jih | ko | goreči lévi, in ko strahovi | A |
jih ko goreči lévi, in | ko | strahovi vsi ′z pekla | A |
tak govórili v Emoni, | ko | žlobodrali so tam v Babiloni | A |
žlobodrali so tam v Babiloni, | ko | bil jim Bog je govorico | A |
očíta, koj Apel popravi. | Ko | pride drugi dan spet mož | A |
tla ga zimski trešne, | ko | toplo sonce pomladansko | A |
zanjga ní pomóči rešne; | ko | spet znebi se gójzd snega | A |
klofuta, kdor je prišel, | ko | jaz, pri nji v zamero | A |
nespolnjenih sem bolečine, | ko | Črtomír ves up na zemlji | A |
strašná slepota je človeka! | Ko | niso meč, sekira in lopata | A |
je v črne zemlje krili, | ko | so pod svetlim soncam | A |
/ . / stran 155 . / | Ko | svojo moč narbolj vihar | A |
de mož za možam pada. | Ko | se neurnik o povodnji | A |
vera čez vse draga. | Ko | zor zasije na mrličov | A |
prejšnjih dni odkriva, | ko | te vodila ni le stara | A |
kranjska nima lepš′ga kraja, | ko | je z okolšno ta, podoba | A |
/ Hči Bogomila, lepa | ko | devica, sloveča Hero je | A |
žita in novine sadja; | ko | bliža z njimi se devici | A |
devici mladi, zadene ga, | ko | se je nármanj nadja, iz | A |
kak trese se beseda! | Ko | zarija, ki jasen dan obeta | A |
med njima dvema, ki ni, | ko | meni, mu veselje tuje | A |
kaplje vroče, objeta sta, | ko | bi bila telesa en′ga, | A |
ki ga skriti ni mogoče, | ko | vidi v táko žalost nju | A |
podpéra, čolnič leti, | ko | v zraki urna tica. Se | A |
otoka sem samotnem kraji, | ko | te je ladja nesla preč | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 901 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 1.501 1.601 1.701 1.801 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |