ko (1.601-1.700)

razgnal mu misli črne.	Ko	ga našel ni po svetu,	A
krasni kleti, ravno	ko	na vzhodu luna vstaja	A
trese mu od strasti.	Ko	se Mahnič je napôjil z	A
nébo gleda svetla luna.	Ko	so čudni gosti doplesali	A
nébo gleda svetla luna.	Ko	so čudni gosti doplesali	A
Antona: - ker, predragi,	ko	duhovi močni se podíjo	A
dnévih žalostne samôte,	ko	le vínce mu življenje	A
bujno v teh glasóvih.	Ko	odpele so prikazni črne	A
odpele so prikazni črne,	ko	še pesmi krasne so odmevi	A
zblaznéti bílo bi človeku,	ko	bi gledal té nemírne prsi	A
jih objemal človek. In	ko	pleše in nebeško pôje	A
oblíva čelo mu in lice,	ko	se trudi, da bi vjel devíco	A
utrudíli bodete se silno,	ko	pobožno rájate po kleti	A
trhljenem podu stare kleti,	ko	imeli ste nemírne sanje	A
srce Vaše razvedríla,	ko	vzbudili bi iz sanj se	A
podložniki zvesti stojé;	ko	dvígne se kralj na prestólu	A
krádimo, žgímo, morímo,	ko	prišel nebeški nam je	A
vsak večer stojím; in	ko	šumí živahni svet,	A
šumí živahni svet, in	ko	bliščí se cvet deklét	A
in srce trepetá,	ko	gledam vas, človeštva	A
vas, človeštva čast,	ko	grešna slast in dívja	A
stran 176 . / Oh,	ko	tako vas gledam srcé	A
slab starec naj róma?	Ko	v mirnih, tihih letih	A
poslavljam, temno gledaš,	ko	te spet pozdravljam.	A
/ . / stran 180 . /	Ko	bi vedel, da se nisem	A
da se nisem varal,	ko	bi vedel, kdo te je očaral	A
prehudo, Mahomed, me sodiš!	Ko	po svetu za bogástvom	A
véne moje lepo lice	ko	cveto mi še na njem cvetice	A
jim zakríjte lice,	ko	cvetó jim še na njem cvetíce	A
z menój veseli dan	ko	srečno je sovrag pregnan	A
. / stran 185 . / - ”	Ko	Helmigis ozre se v mé	A
PRIPOVEDUJE VRBA?	Ko	je v mraku sapa zapihljala	A
in zlató in srébro.	Ko	priroma Jakob tjà pred	A
nevtrudno toči vina v čaše.	Ko	napolni glave duh razkošni	A
solnce dvakrat ne zatone	ko	mu dal bo Jakob lepo Díno	A
hiti ji v naročje,	ko	te čaka že z odprtim srcem	A
píla slast ljubezni ...	Ko	zasije v jutru zlato solnce	A
Sihem proti mestu. In	ko	stopi v Hamorjevo hišo	A
oblek najlepših. In	ko	pride Hamor do šatorov	A
in vso noč do jutra.	Ko	pogleda solnce v tihi	A
splavalo je solnce,	ko	vzbudé se Jakobovi gostih	A
vso noč do jutra. In	ko	gleda goste tretje jutro	A
svojim spremstvom. In	ko	stopa Sihem poleg Dine	A
ne poje. In takràt	ko	neha péti, vídi pesmij	A
je še bolj bledela	ko	po nebu nočnem je hitela	A
sporoči mi takój! In	ko	solnce in ko luno črn	A
takój! In ko solnce in	ko	luno črn zagrnil je	A
konji se tebi splašili	ko	vžíval pod tabo najlepši	A
ljubeče moje si ranila,	ko	v dvomu si otožnem govorila	A
bilo bi v trpljenju	ko	za hip samó ti čutila	A
... A prej,	ko	svit ljubezni v očéh	A
je sijál, in prej,	ko	s sladko nado poljub	A
O, ČAS O čas,	ko	v temno večnost brez mirú	A
se te. Razdíraš upe,	ko	prihodnost razsvetliš	A
se te. A najbolj še,	ko	vem, da v svojem urnem	A
bolečíne ti trpíš?	Ko	bi več me ne ljubila,	A
/ . / stran 210 . /	KO	V TESNEM OBJEMU, O DRAGA	A
TESNEM OBJEMU, O DRAGA	Ko	v tesnem objemu, o draga	A
moj duh vas je rodil	ko	z dvomi sem otožnimi	A
Prašála si me tí	ko	so bolestne solze rosíle	A
...	Ko	združila v ljubezni	A
vrnila se je lepa noč	ko	ti ob meni si slonela	A
saj moj svet si ti.	KO	S TVOJO SE LEPOTO	A
S TVOJO SE LEPOTO	Ko	s tvojo se lepoto pojíl	A
zima hladna govorí.	Ko	dahnem, sreča, radost	A
hladna zima govoríla.	Ko	méni bilo ni mogoče tó	A
glavo sem pred tabo;	ko	roké sem k tebi razprostiral	A
...“ ”	Ko	devojko dá mu grešni starec	A
sreči bratov svojih.“	Ko	odmoli Omar, pa se dvigne	A
Omar in hinavec Ali. In	ko	pade v morje svetlo solnce	A
klíla v srcu tvojem	ko	osvétil si se z besnim	A
pustil sem pri tebi jih	ko	sem jemál slovó. In	A
nad zemljó se vrne	ko	mrzlo je blesteči dan	A
je trpljenje tvoje -	ko	mlada strast morí že srce	A
mi dušo temnó. In	ko	te objamem, potém od	A
/ . / stran 230 . /	Ko	zrl v očí ti krasné	A
jih je srce rodílo	ko	z ognjem je vročim ljubilo	A
jo z drznó rokó. In	ko	na prsi jo pripnè,	A
bila zemlja takrat	ko	je bog na jasnem nebu	A
strahú zatrepetale	ko	so vídele človeka?	A
zemljo trepetáje. A	ko	solnca žar prisvéti	A
ne vzrle bi človeka.	KO	SO BOLESTNE SOLZE	A
SO BOLESTNE SOLZE	Ko	so bolestne solze rosíle	A
mi tekó pa takrat,	ko	me zapustíš ne bo takó	A
ne pozdravlja luna	ko	splava na večerno strán	A
kaj ti bo sedàj spomín?	Ko	ne morem več ljubiti	A
drugá ti bo moj bratec	ko	z menoj se poročiš.“	A
vódi me k oltarju,	ko	se poroči z menoj ...“	A
čas kot megla v gori,	ko	sem gledal presrečen	A
stran 249 . / HELENA,	KO	TE ZRE OK� Helena	A
TE ZRE OK� Helena,	ko	to zre okó, zapeče	A
MOLČIŠ ... In Ti molčiš,	ko	veš, da samo zate trpi	A
ljubezni vroči srce moje;	ko	veš, kako strasti mogočne	A
svoje težko zakrivam,	ko	ozrem se nate! In	A
ozrem se nate! In	ko	molčiš, spet žalost me	A
...	KO	DALEČ SI OD DOMA	A
KO DALEČ SI OD DOMA	Ko	daleč si od doma v	A
nebeško‐lepi čas	ko	vsi smo bili zbrani	A
trepalnic gosto senco	ko	ob poti dve nedolžni	A
tešil srčne bi strastí	ko	bi v očéh mi tvojih ne	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1.101 1.201 1.301 1.401 1.501 1.601 1.701 1.801 1.901 2.001 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani