Pričujoče poezije Smé nékaj nas, ker smo Prešérnove, bíti prešérnih; pésem káže dovolj, kak je naš óče kroták.
Gazele 1 Pesem moja je posoda tvojega imena, mojega srca gospóda, tvojega imena; v nji bom med slovenske brate sladki glas zanesel od zahóda do izhóda tvojega imena, na posodi v zlatih črkah slava se bo brala od naróda do naróda tvojega imena; ′z nje svetloba bo gorela še takrat, ko bova únstran Haronov′ga bróda, tvojega imena. Bolj ko Delije, Korine, Cintije al Lavre bi bilo pozábit′ škoda tvojega imena. 2 Oči sem večkrat prašal, ali smem ljubiti te; odgovora ne zvem.