Ne jenja préd, dokler ni zadnja sraga krvi prelita, dokler njih kdo sope, ki jim bila je vera čez vse draga. Ko zor zasije na mrličov trope, ležé, k′ ob ajde žetvi, al pšenice po njivah tam ležé snopovja kope. Leži kristjanov več od polovice, med njimi, ki so padli za malike, Valjhun zastonj tam iše mlado lice njega, ki kriv moritve je velike.