Narvéč sveta otrokam sliši Slave, tje bomo najdli pot, kjer nje sinovi si prosti vól′jo vero in postave. Ak pa naklonijo nam smrt bogovi, manj strašna noč je v črne zemlje krili, ko so pod svetlim soncam sužni dnovi!” Ne zapusti nobeden ga v ti sili, molčé orožje svoje vsak si vzame, strahljivca v celem ni imel števili; al komej vrata so odprte, vnáme se strašni boj, ne boj, mesarsko klanje: Valjhun tam s celo jih močjo objame.