nova beseda iz Slovenije

France Prešeren: Poezije, poved v sobesedilu:

“To pevčovo srcé je,” star mož tam govori, “ak bi bilo svetnika, bi mir mu dala kri; svetost ne, pesmi večne mu branijo trohnet′, ki jih zaprte v prsih je nosil dókaj let. Mi mu srcé odprimo, pod nebam naj leži, de dan današnji prejde, de prva noč miní, de vstane drugo sonce, pripelje beli dan; spet zájtro ga poglejmo, ko mine zor hladan. Hladijo naj ga sapce, naj rosa pade nanj, naj sonce, luna, zvezde, kar so mu pevskih sanj préd vdihnile v življenji, prejmejo spet ′z njega; ak bo ta čas splahnelo, spet zagrebímo ga.” Razplátili srcé so, ležalo noč in dan je tam pod jasnim nebam, ko mine zor hladán, ko vstane drugo sonce, srcé tako skopni, ko beli sneg spomladi, de kaj zagrebsti ni.


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA