De je lepó, bi sodil, visoko čelo, vsak, ak bil bi nekakóvi zapustil ga oblak; bile lepé bi usta, lep bil obraz bi bled, ak bil bi nekakóvi preč nejevolje sled. Dalj čas ni trupla gledat′, dih prvi ga zdrobi; srcé samó zavzetim ostane pred očmi. še bije, še čutiti je ravno tak gorkó, ko, de bilo bi v prsih še zdravo in živó. Vsi prašajo, kdo zadnji v to jamo dján je bil, gotovo bil svetnik je, ker ni ves v gróbu zgnil.