Tud′ on se je zanesel na njih spanje, prelesti mislil je ozidje grada, in ponevedama planiti nanje.
Ko svojo moč narbolj vihar razklada, okrog vrat straža na pomoč zavpije, in vstane šum, de mož za možam pada. Ko se neurnik o povodnji vlije, iz hriba strmega v doline plane, z derečimi valovami ovije, kar se mu zoper stavi, se ne ugane, in ne počije préd, de jez omaga; tak vrže se Valjhun na nekristjane.