zdaj (2.401-2.500)

končalo, vzdignili in odnesli sèm dol, kjer se	zdaj	razgledujejo obiskovalci?In z nalivi na obrite	A
s telesa. In poveznili so se na stopnice in	zdaj	so plezali po vseh štirih, koščeni vodni komarji	A
poprej se ji ne bi nihče brez potrebe približal,	zdaj	pa je bilo, kakor da se nizko pri tleh mota	A
nadomestil nosilnice, ki jih ni bilo zadosti.	Zdaj	so lezle kakor v sprevodu trudnih delavcev,	A
vse obdržala zase, tudi ta sprevod, ki ga je	zdaj	zakrila baraka, tudi to cviljenje, ki je zmeraj	A
nekam stran. Dobro, sem rekel, a ta kolesa, ki	zdaj	ropočejo, nas nosijo zmeraj dlje od zaveznikov	A
vagone kosti, ki jih vozimo s sabo. Kako? je	zdaj	on vprašal, ker je bil Paul takó divje zatrobil	A
se ne zaveda svojega dobrodušnega smehljaja.	Zdaj	so vendar v Belfortu, dragec, je navihano rekel	A
takrat, ko je bil govor o partizanih, se tudi	zdaj	nisem znal vzdigniti iz skepse.Najbrž me je	A
ki so jo peljali navzdol, je že videl sebe.	Zdaj	je poslušal Seneta, a videti je bilo, da je	A
lica malega Čeha. Še je hlipal, samó da je	zdaj	imel okoli vratu bledo rdečo liso, ki je prej	A
krivde, ker sem bil pasivna, neodločna priča, a	zdaj	sem ob ustih, ki so se odpirala v zmeraj bolj	A
usti, ko pojemo ali kričimo. Samó da je bila	zdaj	gosta mreža takšnih glasov in sem se silil,	A
se lahko bojevati v zmedenih gnečah, kjer te	zdaj	ošvrkne pramen svetlobe, zdaj pasji bič, medtem	A
gnečah, kjer te zdaj ošvrkne pramen svetlobe,	zdaj	pasji bič, medtem ko so nekje kričeča usta,	A
mater, sem si mislil, a bolje, da te ne vidi	zdaj,	tvoja mamica, sem mu v mislih pravil, hkrati	A
škornji, ki so poprej poudarjali slab vtis, so ga	zdaj	(nihče ni imel vojaških škornjev) delali še	A
preteklost je bila prav gotovo zelo pestra, a to	zdaj	ni imelo pomena, ko je takó očetovsko mrmral	A
Da, v taborišču smo gledali nanj po strani,	zdaj	pa sem vedel, da je bilo to zato, ker je sijala	A
takrat rekel, da je novica pretirana in da bo	zdaj	zdaj Janoš prišel in vprašal, kakó je z malim	A
rekel, da je novica pretirana in da bo zdaj	zdaj	Janoš prišel in vprašal, kakó je z malim.Prav	A
dotlej še nepoznano tuljenje, medtem ko je bila	zdaj	vsenaokoli tišina.Poldan je bil in nad pokrajino	A
smrt obsojenim aprilskim soncem. Ker pogin	zdaj	ni bil več samó v dveh vozovih zraven lokomotive	A
videli poteze niča v postavi hodečega okostja,	zdaj	vključeni v široki krog dokončno razpadajoče	A
gruči pridrževali prokuratorja iz Antwerpna,	zdaj	vzdignili suho telo na ramena, da je potovalo	A
dospeli, posebno pa še zato ne, ker so bile straže	zdaj	spet vpijoči zakonodavci strahu in so morala	A
življenja neslišno, uničenje je bilo ovito v tišino,	zdaj	pa ni bilo več ne barak ne reda ne skopih obrokov	A
katerih je bilo upadanje življenjske sile nemo,	zdaj	je tišino dokončne oseke prelamljalo hrumenje	A
poslavljal in upal, hkrati pa se je po malem upanje	zdaj	pa zdaj razkrajalo v dvomu, ki se je porajal	A
upal, hkrati pa se je po malem upanje zdaj pa	zdaj	razkrajalo v dvomu, ki se je porajal v skromnih	A
zemlja na pot dolge in dokončne preizkušnje.	Zdaj	pa je bil na podu in sam.Ti, Ivan, sem ga skušal	A
samó po drobcih kakor iz brezna, v katerem se	zdaj	pa zdaj odkruši prgišče skrilastih drobtin.	A
drobcih kakor iz brezna, v katerem se zdaj pa	zdaj	odkruši prgišče skrilastih drobtin.Bile so skoraj	A
vzpetino, je bila poleg greznice luknja za pepel.	Zdaj	je na tem kraju urejeno miniaturno, za dve rjuhi	A
varnosti. . /\ .. stran 113 . \/ Ampak to, kar me	zdaj	navdaja z občutkom poraženosti, ni sveta skrivnost	A
proti baraki z dimnikom, zakaj vse kaže, da je	zdaj	prazna.Rad bi bil brez prič.	A
je jemal s sabo. . /\ .. stran 116 . \/ In	zdaj,	ko tudi njega ni več, govorim in pišem o njem	A
skrivnostmi polovičarski v tem ozračju, ki je	zdaj	zavoljo tišine skoraj sanjsko, in sem prav tako	A
katerega je vzletel. . /\ .. stran 117 . \/	Zdaj	sem se ustavil.Še so ljudje v baraki.	A
zavladal neskončen molk. Tukajšnji molk je	zdaj	rahlo vznemirjen ob besedah postaranega vodnika	A
tisto noč nemočen in vročičen. Takó je, kakor da	zdaj	nisem s taboriščem spojen človek in sem telesno	A
nabirajo obrambna telesca, zato je naravno, da so	zdaj	zaslutila zahrbtno žarčenje pogube.A sem hitro	A
ozračju, kjer gospodarita klitje in rast. In šele	zdaj,	ko si to zapisujem, si pravim, da bi bilo zelo	A
nekropolo zgoraj, zunaj žice. A te ozke parcele so	zdaj	s svojo gruščnato uravnanostjo nesmiselno prazne	A
telesi, ki so ležala križem kražem sredi šare.	Zdaj	pa zdaj sva koga vzdignila, da so kosti sedle	A
so ležala križem kražem sredi šare. Zdaj pa	zdaj	sva koga vzdignila, da so kosti sedle, tedaj	A
stranici nizkega stebriča. A kaj naj jim, turistom,	zdaj	to pové.Treba bi bilo pripeljati sèm eno izmed	A
zavesti nekje v še topli notranjosti organizma.	Zdaj	pa zdaj so se spredaj, na čelu kolone, odsekano	A
nekje v še topli notranjosti organizma. Zdaj pa	zdaj	so se spredaj, na čelu kolone, odsekano zadrla	A
v vozičku, v katerem je suha okužena postava	zdaj	stala ob jeklenem robu.Dolgo pa tudi tišina	A
podzavestno hvaležen, da mu je prinesla toploto, ki ga	zdaj	obdaja.Tisti, ki so imeli grižo, so medtem sedeli	A
udirala. Rjavkasti pljuski iz čebra so jim	zdaj	pa zdaj oškropili zebraste hlačnike, a je bilo	A
Rjavkasti pljuski iz čebra so jim zdaj pa	zdaj	oškropili zebraste hlačnike, a je bilo videti	A
vse to se je dogajalo ob svetlobi karbidovke.	Zdaj	je bil Vaska neutrudljiv grobar, ker je bil	A
osebne politike. In vidim se, kakšen sem bil, a	zdaj	tudi vem, da človek lahko dosti več naredi za	A
stabsarzt s svojo harlekinsko razigranostjo.	Zdaj	bi bil čisto drugačen bolničar.O, seveda bi	A
meni kot preteča pošastna senca. Zato se mi	zdaj	večkrat zazdi, da sem bil zavoljo spojitve s	A
Ne vem. Če	zdaj	razmišljam o tem, mislim, da sem imel, prav	A
mrežo. In medtem ko je šofer priganjal, ker bo	zdaj	zdaj moral odpeljati, sta postavila nosača nosilnico	A
In medtem ko je šofer priganjal, ker bo zdaj	zdaj	moral odpeljati, sta postavila nosača nosilnico	A
bolničarji ob bolničarjevem umiranju topoglavi; smrti	zdaj	nismo opazovali od zunaj, ampak nas je notranje	A
videti, je rekel. A nisi imel prav, sem ga	zdaj	na tihem karal, ko smo odhajali iz koče, nisi	A
da Mladen v Dachauu ni maral seciranja, pa je	zdaj	prav njega doletelo.Kdo vé, zakaj sem po sili	A
akacijami in gosto robido, z njih stopi noga	zdaj	v vinograd na levo, zdaj v vinograd na desno	A
z njih stopi noga zdaj v vinograd na levo,	zdaj	v vinograd na desno, kjer stare trte kljubujejo	A
naga stala na nemškem februarskem snegu. Saj,	zdaj	se mi zdi skoraj otročji takratni preplah, takratna	A
ob volneno perilo, ob zimsko obleko in sukno.	Zdaj	si ne morem misliti, če je bil moj pogled zbegan	A
ukrotiti. A ne vem, ko sem legel na zemljo, ki jo	zdaj	pokrivajo kamenčki, si mogoče nisem želel ne	A
187 . \/ celo avtomatično izmika. To mislim	zdaj,	takrat sem Leifu najpoprej zameril, da me je	A
kaj vem, a nobenih težav nisem imel in tudi	zdaj	jih nimam v spoprijemu z gnojem, z blatom in	A
Brezoblični strahovi moje mladosti so imeli	zdaj	vidno in otipljivo obliko.Rahlo je kdaj eno	A
ki je na delu pretepal do onemoglosti, pa je	zdaj	sam onemogel in shiran obležal.Nagla sodba,	A
obljuditi, te paštne, ker ta bela gruščnata tla	zdaj	nič ne povejo.Seveda, Resnais je znal narediti	A
treba pomoliti obrite glave in naga ramena. A	zdaj	se v luknjicah ni zganilo, ampak je blokaš zagrabil	A
Prepad praznine v tvoji notranjosti pa bo, čutiš,	zdaj	zdaj posrkal poslednji košček razuma. A vrste	A
praznine v tvoji notranjosti pa bo, čutiš, zdaj	zdaj	posrkal poslednji košček razuma. A vrste nad	A
njegovega gumijastega plašča. Morebiti je šele	zdaj	pregledal bunker in krematorij in bodo dali	A
je pomirjal in z dežnimi kapljami, ki jih je	zdaj	veter razredčene začel nositi skozi ozračje	A
mrščavica kakor ob dežnih kapljah, ki so se	zdaj	usule za vrat, ampak se je še bolj poglobila	A
enkrat prišel esman v gumiju in preštel vrste,	zdaj	ko se je polip na vrhu nabuhnil in so mu lovke	A
amputiranim udom na vrh, kamor ga kličejo besede, ki	zdaj	pa zdaj priletajo in so temni, brneči lapili	A
na vrh, kamor ga kličejo besede, ki zdaj pa	zdaj	priletajo in so temni, brneči lapili iz nevidnega	A
krajec krompirja, ko strga po železnem dnu.	Zdaj	so vešála pred mano in z lesenim kljunom požrešno	A
odteguje, zgoraj pa zanka počasi objema vrat.	Zdaj	razumem, zakaj smo takó dolgo stali. Nova oblika	A
izraza dobrota, ne pa izmaličenost in sadizem. A	zdaj	je pripeljal sèm svojo skupino vodnik, ki se	A
bil moral prenašati velike kamnite klade, me	zdaj	ne bi bilo med ogledovalci tračnic in vozička	A
besedo nemški poveljnik, pripomni mož, in je	zdaj	ob svoji palici precéj starčevsko naiven.Res	A
kako sijajna je ta podoba telovadca, o katerem	zdaj	prvič slišim.To se pravi, da je nekdo vendar	A
Ne, prav nič ne pomaga, če razglabljamo o tem	zdaj;	ko človek postane senca, so njegovi premiki	A
človečnost. A brezplodno je o tem razmišljati	zdaj,	popolnoma brezplodno. Počakal sem, da je šla	A
lahko stopi druga, dotlej čisto nedolžna noga.	Zdaj	bi moral iti proti izhodu, a spet odlašam kakor	A
stanovalec in od koder sem odšel na dopust in se	zdaj	vrnil. Prebivalec tega kraja sem in nič nimam	A
potreba, da bi hkrati s tišino tega ozračja	zdaj	vzel s sabo še kaj. Nekaj, kar podobe ne bi	A
drobec smisla v brezciljnost mojih človeških dni,	zdaj,	čeprav tega ne maram, nekako sprevrača v pietetno	A
Nobenega razodetja. Če kaj, se mi	zdaj	spet razodeva, da je nemogoč obstoj dobrega	A
božanstva, katero je njegovo srce spočelo. Saj, a	zdaj	moram ven, zakaj zares ne morem nič vzeti za	A
svojo duhovno moč, medtem ko je junak, ki je	zdaj	ovenčan s slavo, imel med sabo in sovražnikovim	A
gmajna, ponekod kamnit obronek. Izza ovinka se	zdaj	pa zdaj prikaže avto in oči potnikov se ustavijo	A
ponekod kamnit obronek. Izza ovinka se zdaj pa	zdaj	prikaže avto in oči potnikov se ustavijo na	A
potem zavijem v park ob šolskem poslopju. A	zdaj	se jim verjetno zdim senca rajnkega, ki je po	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1.901 2.001 2.101 2.201 2.301 2.401 2.501 2.601 2.701 2.801 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani