Lej, kakšna packa si, je pri tem godrnjal, mali pa se rahlo tresel, siv in vijoličast, in bradica mu je ostro štrlela proč. Bogve če ima še kje mater, sem si mislil, a bolje, da te ne vidi zdaj, tvoja mamica, sem mu v mislih pravil, hkrati zadovoljen, da smo bili tako prisebni in odnesli s sabo tiste posode in steklenice in potrebno orodje. Pa tudi Janoš mi je bil všeč, ker je bil ves drugačen kakor v taborišču, nič več se ni zdel nadut, njegovi škornji, ki so poprej poudarjali slab vtis, so ga zdaj (nihče ni imel vojaških škornjev) delali še bolj klenega in neugnanega.