Zlo, ki je tukaj presegalo vse domišljijske razsežnosti, je bilo že zdavnaj imanentno v meni kot preteča pošastna senca. Zato se mi zdaj večkrat zazdi, da sem bil zavoljo spojitve s strahom v tem svetu neobčutljiva filmska kamera, ki ne sočustvuje, ampak samó snema. No, primera seveda ni prava, ker ni šlo za ravnodušje, ampak za obrambni sistem, ki ni dopuščal, da bi čustva segla do človeškega jedra in načela njegovo zgoščeno samoohranitveno energijo.