Jaz pa se mu v mislih nič ne upiram, giblje se pač v drugi dimenziji, v ozračju, kjer gospodarita klitje in rast. In šele zdaj, ko si to zapisujem, si pravim, da bi bilo zelo otročje, ko bi prenesel ta dva zaljubljenca v naš nekdanji svet. Takó je na primer stavek »Komu bi se takrat mogla poroditi misel, da se bodo tod sprehajali zaljubljeni pari?« brez pomena.