zdaj (2.501-2.600)

in poletno obutega sprehajajočega se telesa.	Zdaj	se to ni ponovilo. Seveda tudi zdaj mislim na	A
Zdaj se to ni ponovilo. Seveda tudi	zdaj	mislim na dolge vrste, ki odhajajo v kamnolom	A
jih na . /\ .. stran 225 . \/ gonsko branil.	Zdaj	vem iz povojne literature, da so profesorju	A
v notranjost in jih je pri okencu opazoval.	Zdaj	visi njegova pripoved na steni levo od vhoda	A
da bo naskočil zebraste kreature. Te pa so	zdaj	vse vprek hitele dopovedovati in razlagati čudežni	A
kovitosti novega plina. . /\ .. stran 228 . \/ Še	zdaj	vidim tistega, ki ves čas lovi zrak kakor nadušen	A
Priznam, da sem večkrat okusil to slast, a	zdaj,	tukaj, pod pobočjem s paštni, sem prebujen z	A
so pred mojimi očmi postali ponižane kosti,	zdaj	naj mi bo dovoljeno, da postanem prost popotnik	A
dolgo je, kar sem ugasil lučko pod ogledalcem in	zdaj	bom legel, a za trenutek mi je všeč opazovati	A
zavejo sožitja z naravo in . /\ .. stran 235 . \/	zdaj	v tišini prisluškujejo njeni skriti oddaji.	A
podobe ujele v njihove sanje. Vez z naravo se je	zdaj	pretrgala in jo bodo spet našli, ko bodo v fjordih	A
tulipanih ali pod lopatami mlinov na veter.	Zdaj	v temi spoštljivo molčijo ob skrivnosti zemlje	A
sem o tem razmišljal, ko sem bil napol buden,	zdaj	pa je noč mimo in vidim podobe kakor skozi gosto	A
ko sem bil tolmač... A zakaj me silite, da se	zdaj	še ponižujem s tem navajanjem.Res je, takrat	A
jim prinesli menažke z rižem. Ves transport	zdaj	zre vanje, ko jejo, sem pomislil, medtem ko	A
mumije, ki so se jim obveze razpletle in se bodo	zdaj	zdaj sesule v prah.Skušal sem razbrati njegovo	A
ki so se jim obveze razpletle in se bodo zdaj	zdaj	sesule v prah.Skušal sem razbrati njegovo misel	A
prepojen z vero v vrednost človeškega snovanja. A	zdaj	se mi ne dá, da bi se premaknil. Najbrž se bom	A
same oči in so bili vsi vneti za take zgodbe.	Zdaj	imam spet otroke pred sabo, skozi orošene šipe	A
da bi se spovedale pred otroškim zborom, ki	zdaj	raja sredi šotorov, pa pred dekletcem, ki je	A
oklepa in se porazgubijo v širini pristana ter so	zdaj	ob kladivu, ki kljuje bok ladje v Prosti luki	A
kladivu, ki kljuje bok ladje v Prosti luki,	zdaj	ob grgranju žerjavov zdolž pomolov, se za hip	A
odmevom, ki je bil eno z zrakom, ki ga je dihal.	Zdaj	ga vse to draži.Kakor dvojica, ona in on, ki	A
odšel in ga za nekaj časa ne bo na spregled. A	zdaj	je vendar še zmeraj tu, pleša in trebušček.	A
ki je prej prevrnila bratcu čolnič in se mu	zdaj	dobrika in mu z zeleno lopatico pomaga polniti	A
ljubeznivi,« je rekla, in ko da mu njen pogled	zdaj	ne očita več, da se mora dolgočasiti ob dihajoči	A
sam greje na . /\ .. stran 10 . \/ soncu. Ker	zdaj	ga ona opazuje iznad časnika in vé, da on vé	A
upal, da bo nazadnje le dobojeval. In menda	zdaj	še zmeraj upa, čeprav bi se moral samo truditi	A
Nasmehnil se ji je in ona mu je vrnila smehljaj.	Zdaj	je ležala na prsih, z glavo obrnjeno proti njegovi	A
brisačo na ramo, vstal in se oddaljil. Če je	zdaj	ne nagovorim, bom zanjo ali ošabnež ali boječnež	A
pričujoča ob njem. Toliko bolj, ker je tudi ona	zdaj	posest neznanca.Ob Gardskem jezeru?	A
če jo sodi, ker če bi jo mogel odpeljati, je	zdaj	ne bi obsojal.Seve, drugače bi bilo, ker bi	A
še vsa pri nji? In živa je v njem, ko da je	zdaj	pod prho na koncu kabin in se bo ta hip vrnila	A
sparjenega kupeja z orožnikoma ob tvoji strani	zdaj	vir nekakšne izzivalne samozavesti.Zato počasi	A
biti suženj, so te odpeljali. A ta odločitev je	zdaj	svobodna, čisto načrten in razločen sklep.In	A
so njega pred časom odpeljali orožniki in gre	zdaj	tja.Saj.	A
morja kakor igrivo uganko njenih oči. In vse je	zdaj	podobno rumenim platnicam zaprašenih knjig;	A
so preperela koža starke. Tudi tiste, ki jih	zdaj	senči sivkasta rjuha, ki visi ob zidu: »Schönheit	A
deklè, ki so jo vzgojili v sirotišnici in se bo	zdaj	v čakalnici predstavila dobrotniku, ki jo bo	A
opoldanskega sonca, in to je močna skušnjava, ki bi	zdaj	zdaj sprožila sunek in ga odvedla navzdol.A	A
sonca, in to je močna skušnjava, ki bi zdaj	zdaj	sprožila sunek in ga odvedla navzdol.A prav	A
»Ne, ne!« A	zdaj	se je nasmehnila in je pred njim skoraj zaupljiva	A
skromni gibi, ko si z dlanjo pogladi jopico, so	zdaj	naredili, da je vprašal. »V tovarni sem delala	A
moral biti odtenek sodbe v njegovem glasu, ker	zdaj	je pohlevno rekla: »V naši vasici govorimo posebno	A
vprašala: »Hočeš?« . /\ .. stran 36 . \/ On pa je	zdaj	videl Liliano na beli skrli in belordečo dihajočo	A
ne zna in ji ni niti mar, da bi znala. In	zdaj	se tudi ona nasmehne in ta nasmešek je kakor	A
»Da, na operacijo moram.« In	zdaj	je tudi njeno lice za spoznanje manj bledo,	A
delo,« je rekel. »Samo najdi,« je rekla, a	zdaj	se že hitro spušča po stopnicah, ko da se je	A
stran 42 . \/ 5 Spet je bil dopoldan, a	zdaj	svetloba ni bila več nekoristna in neizrabljena	A
ujeta skoraj samo človeku v tolažbo. Eden je	zdaj	pravkar ušel, preletel trg in se vzdignil na	A
občutkom Malke ob sebi, ko da je svobodna in ji bo	zdaj	nakupil mimoz in rdečih rib za trebušasto vazo	A
Renata naprodaj. In se zavé, da je tudi Malka	zdaj	še naprodaj. A zdaj je v bolnišnici in se ne	A
zavé, da je tudi Malka zdaj še naprodaj. A	zdaj	je v bolnišnici in se ne bo vrnila v sobo, kjer	A
Jadranka? Takó neverjetno oddaljena je	zdaj;	kako si mogel biti takó dolgo suženj njenega	A
tukaj samo po naključju in samo pri banku. A	zdaj	je tudi to sedenje v zvezi z Malko, s šumom	A
visok, s sovjimi kolobarji okoli oči, ki jih je	zdaj	približal mizici. »A vi ste,« je rekel.	A
𠆪’ ji pravim jaz in jo gledam. ‚Kaj pa	zdaj?	’Ha, kaj pa zdaj, si mislim.	A
‚Kaj pa zdaj?’ Ha, kaj pa	zdaj,	si mislim.‚Nu prav,’ pravi, ‚opolnoči, ko zapremo	A
Vsa tista krila v trojnih nadstropjih. In	zdaj	ni več pomembno, ali je deklè v resnici svobodno	A
s tem srečal Malko. A ta samoobsodba mu je	zdaj	odškodnina, ki je hoče plačati, da bi mu jo	A
njenega oljnatega zavitka. A njeni črni lasje	zdaj	počivajo na njegovih prsih, ker njena glava	A
razločno čuti, da preži, takó od daleč kakor	zdaj	on, lačen siromak na človeka, ki na klopci jé	A
lačen siromak na človeka, ki na klopci jé kakor	zdaj	starka.In ozrl se je z željo, da bi ga kdo opazoval	A
nebu, ki je od nje belkasto in motno. In on je	zdaj	sam v tem sparjenem prostoru, sam v mestu.Sam	A
potepuško razvraten? In bo zmeraj takó nihal in bo	zdaj	član upornih ljudi, zdaj osramočen samotar,	A
zmeraj takó nihal in bo zdaj član upornih ljudi,	zdaj	osramočen samotar, ki s prahom na čevljih prosi	A
pristoja, da ji tudi on pove svojo besedo. A	zdaj	neznanec mirno in zbrano govori, Malka pa posluša	A
poslovil. Držala je roko okoli njegovega pasu, a	zdaj	mu ni nič žal za to, saj bo vsak hip spet sama	A
. stran 54 . \/ Res, drugačna je, a vendar	zdaj	nekako tudi takšna, ki šepne na stopnicah: čakala	A
bolnišnice, kjer je užalil spodobno deklè, ki ga je	zdaj	prepustila zaničevanju tihih pogledov nevidne	A
in delali žlebove na lepakih in se zave, da	zdaj	ni več otrok, a mu je vseeno.Potem se lepaki	A
začutil, da ga pravzaprav že dolgo tišči. Takó	zdaj	že stoji ob vdolbini, ki je prepleskana s katranom	A
takšnem. Ob pogledu na črno vdolbino pa mu je	zdaj	samo všeč mirno, skoraj blaženo ugodje, da se	A
poveznila na mizo, ki je vse dni sredi predsobe. In	zdaj	je, ko da se je stanovanje spremenilo in pokazalo	A
odšel, ker ona ne sme slutiti, da jo izprašuje.	Zdaj	je sedla na stopala, da se odpočije.Stolici	A
stavljenimi predmeti. Revmatizem ima v nogah, zato je	zdaj	sedla na pete in počiva. Zakaj takó neusmiljeno	A
»Kar takó.« In v kuhinjo gre	zdaj,	da se umije, zato ima brisačo čez ramo. »Kakor	A
»Da,« je rekla.	Zdaj	je opazila, da je še pri vratih, takó je zamišljena	A
nad hišami; vsak hip bo omahnil v morje. No,	zdaj,	zdaj ga prav gotovo že orje kakor plug in aluminijasti	A
hišami; vsak hip bo omahnil v morje. No, zdaj,	zdaj	ga prav gotovo že orje kakor plug in aluminijasti	A
»Se še nisi umil!« je rekla. »	Zdaj	grem.« Njena krtača drgne in ona ji sledi, drsa	A
stopnicah Cirilov strel, je tudi takó drgnila pod,	zdaj,	petnajst let po njegovem strelu ga prav takó	A
nadstropju, petje o Abesinki, ki je bila do	zdaj	sužnja med sužnjami. Vmes pa plahutanje in frfotanje	A
sliši, pa ji vendar dobro dene, da ji reče. A	zdaj	ji je rekel hote, da ne bi mislila na Cirila	A
To si dobro povedal.« In bilo je, ko da je	zdaj	zares pretrgal niti, ki jo vežejo s stanovanjem	A
»Da,« je rekel. A	zdaj	mora dalje, ne da bi opazila, kakó mu je njena	A
tvoji nauki o njem. . /\ .. stran 71 . \/ In	zdaj	molčí, ker je najbolje, da nič ne zine, ker	A
Zato ga je takó učil.«	Zdaj	se je odločil; odprl je nalašč vrata, kakor	A
čez hip zamišljeno rekel, in je prepričan, da	zdaj	ne bo zašla s tira, ker je vsa v spominu tistih	A
ker so vsi govorili o vreči in o tem oknu.«	Zdaj	je prav za mizo, samo krtačo je videti, ki jo	A
»Takšen otrok,« je rekla. In sama je	zdaj	otrok, ki se po vseh štirih drsa po tleh in	A
mogla več biti z njim takó, kakor je z njim	zdaj,	kakor je bila z njim zmeraj.Zato ji je prav	A
zvestobi stanovanju. . /\ .. stran 73 . \/	Zdaj	je vendar počepnila, roko je prislonila na križ	A
Rekla je: »Sprva ni hotel.«	Zdaj	spet suva s krtačo, morda ji je laže, če pripoveduje	A
pihnil zrak skozi nosnice. Zato, ker vé, da gre	zdaj	s svojim bratrancem kakor čez ozko brv.Če jo	A
Spet drgne pod.	Zdaj	je prišla okoli mize in je pod oknom, ki gleda	A
je nejevoljno rekla. . /\ .. stran 76 . \/	Zdaj	jo je vznevoljil s svojo radovednostjo.Nič ne	A
»Saj sem rekla, da je bil.«	Zdaj	se premika ob oknu, drgne in sledi krtači, zajema	A
»Z glavo v oblakih?«	Zdaj	je prav ob njem in on se umakne, da lahko razmaže	A
je rekla. Prav gotovo, da vé, saj je bilo do	zdaj	to vse, kar je vedel: o krogli, ki gre skozi	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  2.001 2.101 2.201 2.301 2.401 2.501 2.601 2.701 2.801 2.901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani