zdaj (2.601-2.700)

župnik noče pokopati v posvečeno zemljo. A	zdaj	je njegov bratranec spet kraški fant, ki mesi	A
in za Trnovo in Ilirsko Bistrico in Reko. In	zdaj	mora slišati vse o njem, ki ima pri Sv. Ani	A
kakor da samo poplesujejo po njem. Potem čepi;	zdaj	je trudna, a ne od dela, od teže spomina, v	A
dvoriščem, pa se sesa zločinski mrč v stvari. »	Zdaj	človek lahko mirno sodi,« je trudno rekla.»Tedaj	A
»Ciril?« »Kakor da je	zdaj,	ga vidim: tava ob vozičku in ne vé, kam naj	A
ga pahnili od sebe!« In predstavlja si ga,	zdaj,	fanta, ki mu je delo v veselje, in je ves iz	A
»In ti, ki si vedela, kakšen je!« »	Zdaj	je lahko, zdaj, takrat pa je prišlo na nas kakor	A
ki si vedela, kakšen je!« »Zdaj je lahko,	zdaj,	takrat pa je prišlo na nas kakor strela.Nono	A
kradel!« »Tedaj nismo mogli premišljati kakor	zdaj	ti in jaz.Ali smo mogli takó razsodno premišljati	A
takrat nismo mogli takó mirno premišljati kakor	zdaj	ti in jaz.« »Mlad, dvajsetletni fant!«	A
da je videti pergamentasto belo kožo pet. A	zdaj	so zanj te nogavice iz domače volne vsa okornost	A
»Vsaj ti!« je rekel. Ker	zdaj	ni več v njem motne groze, ki je bila takó dolgo	A
bratranca, ki hiti mimo branjevk in stojnic. Kajti	zdaj	je julijski dopoldan in nad trgom je sonce velik	A
številkami pa so bile kakor zastavice sredi sadja.	Zdaj	pa ni številk na njih, s kredo je napisano na	A
zdrsnila med jabolka, sklonila pa se je prav	zdaj,	ko gre mimo nje on, in šepnila t a t. Potem	A
»Velika nesreča!« Mama ne čisti več poda,	zdaj	zmedeno gleda, kakor da se komaj zdaj zaveda	A
poda, zdaj zmedeno gleda, kakor da se komaj	zdaj	zaveda, da sta skupaj preživela vso Cirilovo	A
premaknila. Dekla v tretjem nadstropju pa tolče	zdaj	z metlo ob okenski okvir in bele mačice letijo	A
In kakor v pozdrav ji je to rekel. In	zdaj	gre po hodniku v kuhinjo z brisačo na rami mimo	A
In prav je, da je drugačen! A	zdaj	naj pride, si misli, zdaj takoj, medtem ko se	A
da je drugačen! A zdaj naj pride, si misli,	zdaj	takoj, medtem ko se umiva.Danes se bo pogovoril	A
boste verjeli,« je rekel sergente, ko da je	zdaj	prisiljen, da takoj vse pojasni.»Ne boste verjeli	A
»Pa bi šel spat,« je rekel.	Zdaj	je Paolo na mah buden. »Rajši sedim tu.«	A
razburkanem morju, a?« »Hehehe.« To je Pascà, ki	zdaj	od veselja maha po Paolovem kolenu. »Vso kri	A
ker se je pravkar očetovsko pošalil z njim.	Zdaj	ga moti Maksov molk.Ne more razčistiti razmerja	A
bi sezuvali, bi bilo vse v redu. A sergente	zdaj	morebiti misli, da se mu posmehuje, zelo je	A
A to je nekaj popolnoma drugačnega.«	Zdaj	ga mali vzhičeno gleda. »Ja.	A
ste si, sergenti v aktivni službi. In takó mu	zdaj	tudi pokaže, da se ga je naveličal, ker se obrne	A
»Kdo je zaprt?« To je bil Pascà, ki je	zdaj	na mah čutil odgovornost straže za morebitne	A
Razumeli? In	zdaj	mi razpustite vrste!Hitro! Marš!’«	A
se in Maks gre mimo, do konca, do zidu. In	zdaj	so se tudi živali preselile nekam proti sredi	A
A ne spi. Belina oči se je	zdaj	zasvetila, ko je pravkar šel mimo.Zre v strop	A
»Pol ene,« je rekel Maks. A jetnik je	zdaj	spet molčal. »Kakó ta šment vrišči,« je rekel	A
»Kakó?« je vprašal Maks.	Zdaj	bo spet dolgo molčal, je pomislil Maks, ali	A
bi imel nerazločen občutek poraza, če bi se	zdaj	vrnil k sergentu. Še zmeraj kot sam sebi je	A
stvar zaključe . /\ .. stran 101 . \/ na. No,	zdaj	pa straži petnajst bencinskih sodov in čakaj	A
bil ujet v mučno izpoved. In ti možnosti se	zdaj	Maks upré, ker sovraži in se obenem boji takšne	A
se ne bi poskušal prebuditi noben privid. A	zdaj	bo fant sédel, natanko vé, da se bo vzdignil	A
je trikoten, za spoznanje prišiljen. Telo se	zdaj	upira v dlani, ki so ploske na plohu; glava	A
Nič.«	Zdaj	se je Maks prestopil; želel si je, da bi bil	A
roko je začel škrbljati po lesenem ležišču;	zdaj	je udaril po njem s stisnjenimi prsti, ko da	A
A jetnik je molčal. Podgane pa so bile	zdaj	piščanci, ki vdano čivkajo, ker so našli pravilno	A
zraven mene še enega otročička? Nočeš, vem, a	zdaj	sem šele začela živeti, odkar me ljubiš.’«	A
saj to si pravzaprav zmeraj bil, slabič. Samo	zdaj	si to ob ženskem telesu.Prvič ob ženskem telesu	A
bo dobra, tolažljiva rešitev.« Podgane so	zdaj	pridirkale po ozkem cementnem hodniku, da je	A
gleda in da ne presaja vase njegovih besed. »Bi	zdaj	cigareto?« A on je še zmeraj ob posteljni omarici	A
A se ne drzneš, da bi bil soudeležen. Niti	zdaj,	ko je že opravljeno. Takó spet zgoščaš svojo	A
njegova misel osredotočila v njegovo smer. Najbrž	zdaj	sliši podgane, ki se prekucavajo, in vé tudi	A
prsti v lase. Zaradi te razdvojenosti, ki je	zdaj	tiha, zbrana, je ta hip bolj sprejemljiv, bolj	A
matere, ki ji je otrok nehal jokati in ona išče	zdaj	tipajočo nerodnost v njegovih vlažnih očeh.	A
glasovih, ki so vdrli v njegovo izpoved, šele	zdaj	dodobra zaveda, da ni sam, in se hkrati boji	A
. stran 113 . \/ dila balkanski tobak, a ga	zdaj	ne sme več, odkar je po koncu svetovne vojske	A
napete, potem jih je krotil z oklepanjem kolen,	zdaj	pa drži cigareto v desni roki in ne vé, kam	A
ko išče izhoda iz nerodnega molka, takó je	zdaj	on živčno hrknil in odkimal z glavo. In hkrati	A
je molčal, a Maks je vedel, da čaka, ker je	zdaj	vrsta na njem. In tedaj je tudi iz ihte zaradi	A
posmehljiv: »Eden od živih mrličev.« In niti	zdaj	se ni ozrl, a v vzdignjeni glavi, v domačih	A
konec ploha, daleč od njega, obrnjen stran.	Zdaj	lahko, si misli, ker v sprejemanju cigarete	A
noge, ki so stale ob sodih, ob sergentu, in	zdaj	tu, ampak splošen občutek ugodja.In čeprav se	A
stran 118 . \/ zgodba šele priti, ker se je do	zdaj	spoznal samo z enim poglavjem, ki gotovo ni	A
nejasnega kolobarja tu notri. Nepoznan greh vse do	zdaj.	Vse do zdaj, ko je krivda vidna, zgoščena v njenem	A
Nepoznan greh vse do zdaj. Vse do	zdaj,	ko je krivda vidna, zgoščena v njenem telesu	A
prej zdravnik dal uspavalno sredstvo, a je šele	zdaj	začelo delovati.»Rad bi jo videl spet zdravo	A
vrata stražnice. A ploh, na katerem sediva, je	zdaj	tudi moj ploh, si misli, in je zastonj vsaka	A
skozi okence kakor skozi režo, ki je bila do	zdaj	samo na videz odprta v lombardsko noč. »Tisoči	A
zarotniška zvestoba in občutek varne samote. »	Zdaj	razločno vem.siol.net-1659  kordon-1660	A
stran 121 . \/ Sta′zitto, adesso = Da, da,	bodi	tiho zdaj. skuša zdrgniti s peskom črno barvo	A
bo vse odrešeno.« Maksu se je zdelo, da bi	zdaj	kadil, a se je premagal in obdržal zavojček	A
Ko sem ležal ob nji, sem se spomnil Bruna. In	zdaj	se tudi lahko pomilujem zaradi takratne zadrege	A
potuhnil.« Maks je hotel reči, da ni res, da je	zdaj	že povsem drugače, ker kljub razumljivemu pretresu	A
mastnimi črkami na zidu vojaške kuhinje, čeprav	zdaj	v temi napisa ni videti. Tudi Mussolinijev podpis	A
vsak korak. Kmalu še za tisti kraj, kjer za	zdaj	še opravljaš svojo potrebo brez dolžnosti do	A
cesar naučil, da je mrzil italijanske ljudi. In	zdaj	ti?Tistile tam v zaporu?	A
ker je postavil vse na glavo. Ti si namreč	zdaj	v uniformi tistih ljudi, ki jih je tvoj ded	A
Bi bil moral takoj vedeti! A	zdaj	vé; vse, kar je tistile govoril, je preteklost	A
ko da mu je zastavil past; in Maks molči, ker	zdaj	je molk to, kar sergente najbolj ceni. »Kaj	A
Sijajno,« je rekel Maks. »A počakaj, tu je treba	zdaj	potrpljenja, dragi.Tu je treba zdaj lepo tiho	A
je treba zdaj potrpljenja, dragi. Tu je treba	zdaj	lepo tiho in mirno čakati na pravi trenutek	A
Takrat pa ti: hopla! Kar umivaj se, dragec,	zdaj	te bom pa jaz pral!« Zmagoslavno in hkrati skrivnost	A
se umivajo, da bi zasledil ukradeno plahto. »	Zdaj	je stvar drugačna,« je rekel sergente Messina	A
Sergente si je nategnil jopič. »	Zdaj	pa spet k tistemu tam?« je rekel.»Kaj?«	A
prihajajočega jutra, ki je onkraj štirikotne line	zdaj	v daljavi plima medle sivine. »Nov dan,« je	A
»Vsekakor,« je rekel Maks. A	zdaj	mu je žal, da se je prenaglil; dosti bolj zadržano	A
ki mu je pozabljen dogoreval med prsti. »A	zdaj	je vsaj zaradi nečesa, zaradi njenega telesa	A
rtvovanjem in klicem življenja. Med zavestjo, da so	zdaj	tvoja družba frančiškanski bratje, in spoznanjem	A
objeto v dlaneh; svetloba, ki sili v okence, ima	zdaj	napetost prozornega, vzvalovanega vodovja.	A
a se je izogneš in čutiš, da si izobčenec.	Zdaj	si kriv tudi nad mamo.Zmeraj si kriv.	A
vse večne čase.« Jetnik je vlekel hlastno in	zdaj	je Maks vedel, da ga posluša. »In nisva sama	A
Napadati noč in dan brez oddiha, brez prestanka!« »	Zdaj	menda ni daleč ta čas,« je rekel Maks. »Da,	A
kolenih. Na ulici je spet zvonkljal kolesar, a	zdaj	še bolj neugnano. Maks je našel vrata, ki so	A
Ni da bi človek primerjal. A blokaš tudi	zdaj	kriči »Tempo!Tempo!« in odganja z gumijevko	A
si ga pritisne na kožo. Pazljivo si ga polaga	zdaj	na trebuh, zdaj na prsi, ko da drži v dlaneh	A
kožo. Pazljivo si ga polaga zdaj na trebuh,	zdaj	na prsi, ko da drži v dlaneh dragocen predmet	A
napade noč človeški lajež: »Tempo! Tempo!«, ker	zdaj	so se odprla vrata in na plano bežijo hkrati	A
Tempo!« A	zdaj	je vpitje docela odveč, ker je beli topli oblak	A
azčlenjenem pristanu suhega koraka. In kričavi Figaro	zdaj	šaljivo, zdaj razsrjeno, a ves čas spretno skube	A
suhega koraka. In kričavi Figaro zdaj šaljivo,	zdaj	razsrjeno, a ves čas spretno skube usahlo perjad	A
zadušili živi ogenj. In skakljajo, brivec pa je	zdaj	posadil staro okostje na stolček, ker mu drugače	A
tlak, ležijo tam že tudi drugi na hrbtu, ker	zdaj	so se sprožili curki izpod stropa in gozd teles	A
telesa, bi bil vendar še zelo velik užitek, ki ga	zdaj	nudi mokra toplota.»Tempo!	A
veljati red, in takó tisti, ki so že končali,	zdaj	drgnejo skorjasto kožo ležečih, ko da ribajo	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  2.101 2.201 2.301 2.401 2.501 2.601 2.701 2.801 2.901 3.001 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani