Zares, ruskega fanta? Takrat so se hrbti na zgornji terasi zravnali, kakor da bo še enkrat prišel esman v gumiju in preštel vrste, zdaj ko se je polip na vrhu nabuhnil in so mu lovke razpadle, da je spet sajast slon, ki pleza brez nog po kolenih in po trebuhu navzgor. Kakor da mora kljub amputiranim udom na vrh, kamor ga kličejo besede, ki zdaj pa zdaj priletajo in so temni, brneči lapili iz nevidnega žrela vulkana.