nova beseda iz Slovenije

nad (801-900)


trenutku vegetativno življenje imelo premoč      nad      tovarištvom, ki da je gibom rojstni kraj, in  A
zelo razločno še vidim, kakó stoji ob baraki      nad      krematorijem, v kateri je menda bival.Taboriščno  A
zgnetli v to barako s celicami. Izpod kapice      nad      dimnikom so potem neprenehoma moleli rdeči jeziki  A
gorsko nebo, ponoči pa je visela ognjena krona      nad      njenim dimnikom kakor plamen na drogu tihotapske  A
še bolj trde, takó da izgubljajo ravnotežje      nad      podrsavajočimi lesenimi podplati.Bela stopnišča  A
so vrata v kopalnico zaprta, takó da žarnica      nad      vhodom obsvetljuje množico lobanj in lestvice  A
katero so ovita rebra, riše luč iz žarnice, ki je      nad      vrati vhoda, nemirne odseve, medtem ko prsti  A
izgubljenimi očmi, a esesovec se je razjezil      nad      tistim, ki mu je manjkala desna noga od kolena  A
ploščice v hudodelsko ozračje, ki še zdaj trepeta      nad      osamljeno hladno mizo sredi sobe.In krožim okoli  A
pogubnih teras, natihoma povezal s terasami v bregu      nad      morjem; in bil sem zadet v živo tudi zato, ker  A
sončila v globokem prepadu. Toplota je trepetala      nad      ujetim mirnim svetom daleč pod nami in naše  A
obrnjenega daljnogleda. Bili smo vzdignjeni visoko      nad      poraslo sotesko, a v nas se ni porajal nobeden  A
vzdigoval rahel oblak in se počasi razpredal      nad      katraniziranimi strehami barak.Seveda pa je  A
zadnjo, revno nežnost. So pa spet trenutki, ko      nad      ležečimi kraki nevidno gospodari vonj, ki ga  A
zaničevanja in sovraštva strahovita nemška jeza      nad      narodom, ki je znova izdal, kakor je bil izdal  A
obstanek v taborišču prevzeli vsi, ki so imeli      nad      brezimno množico kakršno koli oblast; pri tem  A
priden. Vse dni tako leži ob oknu, medtem ko so      nad      njim žaganice zgornjega ležišča; iz reži med  A
preperelo slamo in je kakor v zaboju zavoljo žaganic      nad      glavo, nad nabuhlim telesom.V drugem satju pa  A
je kakor v zaboju zavoljo žaganic nad glavo,      nad      nabuhlim telesom.V drugem satju pa so prav takó  A
list papirja iz zapisnice. Ne, na žaganico      nad      glavo naj mu ga zapišem, da ga bo imel ves čas  A
z desnim očesom in z glavo pokazal žaganico      nad      sabo.Na pamet se ga bom naučil, je rekel o naslovu  A
sestavljale stranico barake. Bile so kakor žaganice      nad      njegovo glavo, samó širše, namesto nosilnice  A
Ali pa je bil tisti trenutek sončen dopoldan      nad      potujočim zaprtim zabojem in žarek je obsvetljeval  A
obsvetljeval vagonu strop, obsvetljeval deske      nad      njegovo glavo, medtem ko so kolesa štela sklepe  A
to kupolo nesmiselne sinjine, ki se je bočila      nad      njegovo modro, očetovsko glavo. A ne vem, če  A
bivališča osamljena, razen najnižje barake, tiste      nad      bunkerjem, iz katere so jih pravkar nosili na  A
sončila pod vangogovsko raztreskano kroglo visoko      nad      hribom.Saj jih je morebiti prav nenadna tišina  A
In spet je celo večnost počival, medtem ko je      nad      njim drugi že lezel na gornjo teraso, in še  A
zavoljo tega skoraj bolj pretresljiva od zublja      nad      dimnikom.A ko se je hitro zatem prikazalo kolo  A
popotnico sèm dol. A tukaj sta se namesto loka      nad      strunami usločila dolga ukrivljena zoba nad  A
nad strunami usločila dolga ukrivljena zoba      nad      njegovim vratom.Ko se je železni obroč sklenil  A
puščico v nebo. Tam ni bilo rdečega tulipana      nad      dimnikom in hitrost je, ne da bi kaj obljubljala  A
se Pierru žarki zapletali v svetlobno mrežo      nad      strunami.A saj vendar vejo, kam gremo, sem si  A
prezrl, da ni bilo v ozadju zubljev na nebu      nad      Nordhausenom, takó da nas je že štiriindvajset  A
druge barake luknjo na tratini med barakama.      Nad      njim se je vrh stolpa vojak šalil. Vzdignil  A
stopil v mojo sobo. Vaska je nekaj godrnjal      nad      rajnkim in stražnik je bil vrh stolpa skozi  A
vrh stolpa skozi stekla rdeč od požara na nebu      nad      Nordhausenom, a sem še zmeraj mislil na zdravnika  A
tovornjaka, enega k drugemu, po vrsti, potem pa so      nad      prvo plastjo hitro sestavljali drugo.Saj, zakaj  A
seveda ni bilá več samó luč mrzlega reflektorja      nad      secirno mizo.Takó se je vsaj človeku zdelo,  A
tistega pravega, ne mrzlega očesa, ki je viselo      nad      vlakom kakor oko utopljenca.Da, pokril sem se  A
bila zdaj vsenaokoli tišina. Poldan je bil in      nad      pokrajino je viselo nepremično ozračje, kakor  A
potrdila jata zavezniških letal, ki je letela nizko      nad      griči in nad tavajočimi konji, da je bil nepričakovani  A
zavezniških letal, ki je letela nizko nad griči in      nad      tavajočimi konji, da je bil nepričakovani grom  A
starodavni kakor venci in slavoloki pajčevin      nad      njimi.Tam je bilo samó debelo in težko tramovje  A
Ponižane kosti. In čeprav je v bregu      nad      taboriščem petinštirideset metrov visok spomenik  A
tiho posluša vodnika. Malce so glave sklonjene      nad      strmim travnatim pasom, ko govori. Pravi, da  A
je, v povojnem času sem ugotovil, da me zmaga      nad      hudobijo in krivico globoko gane, medtem ko  A
tako neskončna in prav takó neumljivo gospodari      nad      predmeti, jih izključuje ali poveličuje. Čeprav  A
Ležal sem v kotu na spodnjem ležišču. Vaska pa      nad      mano, in bila sva edina zdrava mornarja v podkrovju  A
zgodaj, zakaj če ne, bi se Vaska že začel motati      nad      mojo glavo, saj je moral pred svitom z drugimi  A
termometer, ki ga je vzdignjena roka držala v zraku      nad      valujočimi glavami; vse dokler se niso tam spredaj  A
njihovem motnem lesketu je bilo obžalovanje      nad      zapravljeno strastjo.Zavoljo vsega tega je bila  A
sesušene barke. A potem so strojnice zaregljale      nad      esesovsko kuhinjo onkraj vhoda, takó da je les  A
Štabni zdravnik se je razkoračil in sklonil glavo      nad      Darkovimi pleči.Samó bežno je potipal s stetoskopom  A
prizor in edinstven občutek. Strmo skalovje      nad      bleskom safirnega morja in nad čokoladnimi oblinami  A
Strmo skalovje nad bleskom safirnega morja in      nad      čokoladnimi oblinami deklet, ki sta kakor vili  A
zob za Hitlerjev zlati sklad; zato je godrnjal      nad      Vaskom in mano.A je bil simpatičen človek, z  A
Platno je frfotalo, esesovec za mano je godrnjal      nad      šoferjem, ker je moral zavoljo njega ves čas  A
Nordhausenu je ambulanta v tovarni, debele cevi so      nad      ležišči, kapo pa je pederast, ki samó mlati  A
kot zdravnik se mu je lahko postavil po robu.      Nad      mano bi se bil seveda laže znesel, a je trčil  A
tuljenje človeka, ki se še bojuje za nadvlado      nad      živalskostjo.Da, in takrat se mi je sredi razburjenj  A
Nagla sodba, pri kateri se ne znaša človek      nad      človekom.Oblika zatrtja, ki je kolektivno, samogibno  A
se je deževnica stekala v cokle in v zemljo.      Nad      nami se je sločila črna kupola razmočenega pepela  A
strmele navzgor v pričakovanju, da se bodo vrste      nad      nami zganile in odšle vsaka v svoj blok in bodo  A
pohlep punčic, ki prežijo na oblak bele pare      nad      kotlom.Tačas pa telo oži ramena, da bi bila  A
zdaj posrkal poslednji košček razuma. A vrste      nad      nami se niso hotele premakniti, samó nizka kupola  A
zgornji terasi stojijo na mestu, tudi tiste      nad      njimi, in še više gori, čeprav je gumijasti  A
nevidnega žrela vulkana. In oči so strmele v vrsto      nad      njimi, ker hrbti so trznili, kakor so trznili  A
našega dihanja. Potem smo nazadnje držali obraz      nad      posodo in usta so hlastno požirala vročo kolerabo  A
spet breji sloni pred okni, fant pa je nihal      nad      nami, med mizo in kotlom, da ga je vsega objemala  A
smo se vrnili, ker se nismo uprli. Razočarani      nad      povojnim svetom smo se skrčili vase in po prstih  A
bogastva. Grem peš kos poti, ki se vzpenja      nad      taboriščem.Pelje v kamnolom, a ne grem zato  A
tleh waschrauma petega bloka in se zamislil      nad      modrikasto peno, ki se mu je cedila iz ust,  A
prostoru postiljal z živim občutkom ljubosumja      nad      pridobljeno prostostjo. Priznam, da sem večkrat  A
s tiskano glavo, da bi poudaril svojo zmago      nad      anonimnostjo noči in megle. Takó si tudi naslovil  A
usnje, in zasekal globoko od zgoraj navzdol.      Nad      mano se je dvoje rok krčevito oprijemalo kolena  A
kdaj rekel. Sevé, sebi, ne nji, ker bi se uprla      nad      kršitvijo svoje samostojnosti.Nedvomno.   A
upre eno stopalo v tla, drugo nogo pa prevesi      nad      kolenom in z njo niha.Čokoladno rjave deške  A
res kakor metulj, ki nepričakovano privesla      nad      pomol; rumeni metulj nad zelenim morjem, nad  A
nepričakovano privesla nad pomol; rumeni metulj      nad      zelenim morjem, nad vlačilcem in nad žerjavi  A
nad pomol; rumeni metulj nad zelenim morjem,      nad      vlačilcem in nad žerjavi.Da, ponovil bi ji kakor  A
metulj nad zelenim morjem, nad vlačilcem in      nad      žerjavi.Da, ponovil bi ji kakor prvi dan, da  A
steguje proti Barkovljam, je ozka slepeča pot.      Nad      njegovimi razbeljenimi skrlmi trepeta zrak;  A
je vzdignila na komolce in njena glava visi      nad      njegovim obrazom.Njeni svetli lasje so rumen  A
otrokom, in vodoravna platnena streha se ziblje      nad      čolnom, a mlačna sapa zelo slabotno razpihava  A
je galeb truden?« »Zato ker je dolgo letal      nad      pristanom.« »Zakaj pa je dolgo letal?«   A
in ti požrešni galebi, ki tu ob bregu krožijo      nad      odpadki in se divje derejo, da gre skozi ušesa  A
stopal po ozkih ulicah. Kakor vlažni hodniki,      nad      katere je naenkrat udrlo sonce in zlilo po zidovih  A
zgornjem robu zidov slepeče platno belega jadra      nad      počrnelimi strohnelimi čolni.In takó je reženj  A
človeško telo. In takó komaj sluteni atomi sonca      nad      vonjem po vlažni posteljnini, nočnih posodah  A
starinarja dva otroška vozička z visokimi vzmetmi,      nad      vrati napis: »Kupujem papir in cunje po najvišjih  A
zarjavelem kosu ladje in na laseh, ki visijo      nad      moškim obrazom, spet naredi, da se upré in se  A
je tesna, še bolj jo dela tesno vročina, ker      nad      stropom je prav gotovo streha.Pa še bolj se  A
steguje v morsko modrino, s strastjo, ki trepeta      nad      belimi skrlmí, medtem ko je tukaj zatohlost  A
zaradi potu prilepljeno nanjo. In jeza tudi      nad      nebogljenim telesom, ki se mehko prižema in  A
njim na valobranu, sredi morja in belih jader      nad      čolni in z dekleti pod jadri; in iz teh podob  A
seveda nosi vino tistim petim in se sklanja      nad      mizo, in ko se sklanja, mi ima tukaj spredaj  A
odprtina je zgoraj, in medel, sinjkast robec neba      nad      njo. »Takó žalosten konec,« je rekel.   A
modrosti o življenju. Hidroavion je zahrumel      nad      hišami; vsak hip bo omahnil v morje.No, zdaj  A
preproge v petem nadstropju ob zid pod oknom, ki je      nad      njihovim oknom.Pa še spodaj udarci, a ti kakor  A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  301 401 501 601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 ▶ ▷



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA