A krivi smo tudi sami, tisti, ki smo se vrnili, ker se nismo uprli. Razočarani nad povojnim svetom smo se skrčili vase in po prstih odhajali v zapuščene pokrajine, kjer je iz ranjene zemlje rasel plevel. Morali bi glasno spregovoriti, ne samó zavoljo upepeljenih tovarišev in zavoljo svoje časti, ampak še bolj zato, da bi ljudem priklicali v zavest vrednost nepoudarjenega žrtvovanja, ki spada, še bolj kakor žrtvovanje na bojišču, v sklad človeškega bogastva.