nad (901-1.000)

petah čepi in copati molita svoji ušesi s tal;	nad	njima pa njen hrbet, ki se po malem spet uravnava	A
krogli, ki gre skozi možgane in se zapiči v omet	nad	mostovžem, o temnih stopnicah, po katerih hodijo	A
In upira se, bi rada, da bi nebo ostalo modro	nad	dvoriščem, pa se sesa zločinski mrč v stvari	A
stojnic. Kajti zdaj je julijski dopoldan in	nad	trgom je sonce velik zlatnik, njegov soj pa	A
zlatnik, njegov soj pa ves na platnenih slemenih	nad	stojnicami, na čolnih v Kanalu, na žerjavih	A
vsaki tablici: tat. In branjevka se je sklonila	nad	sadje, kakor da bo spet uravnala tablico, ki	A
zleknjen, s stegnjenimi, prekrižanimi nogami.	Nad	mizo je visela žarnica brez senčnika; ko prozorna	A
iz igralske garderobe. Žarnica visi navpik	nad	njimi in jih poudarja s hladno stekleno svetlobo	A
robu mize; eno oko je zaprto, drugo pa škili	nad	zvitim kotom ust, ki so zgrbančena kurja zadnjica	A
skuhal,« je rekel sergente in zaplaval s prsti	nad	brnečo anteno. »Podgane ga bodo snedle,« je	A
ti je od zadoščenja na skrivaj razraslo nekje	nad	želodcem, poljubljaš luskinaste ustnice kot	A
novorojenčka, ki se budi iz sna. Počohal si je čop	nad	desnim očesom, potem so se njegove ustnice pregibale	A
in čutiš, da si izobčenec. Zdaj si kriv tudi	nad	mamo.Zmeraj si kriv.	A
na paštnih, ki so se pravkar urezali v breg	nad	morjem. In nehaš biti lutka, na mah si modrec	A
tovarno smrti in ki nimajo groba, ker se je	nad	pečjo dim razkadil, njihov pepel pa je pognojil	A
obuvalo pred svetiščem, in prisezi, da boš buden	nad	človekovo usodo. PEPELNATA KUPOLA Snega ni	A
a še zmeraj je ostro zeblo, ker tisoč metrov	nad	morjem zebe, tudi ko je sneg skopnel, ker so	A
A vrata v kopalnico so še zaprta in žarnica	nad	vhodom obsvetljuje množico lobanj in lestvice	A
»Bleib stehen!« A zdaj se v luknjicah	nad	kotanjo nič ne zgane, ampak zagrabi blokaš vedro	A
deževnica steka v cokle in v zemljo. Nizko	nad	njimi pa je nebo črna kupola razmočenega pepela	A
strmijo navzgor v pričakovanju, da se bodo vrste	nad	njimi zganile in odšle vsaka v svoj blok, ker	A
pohlep mišic, ki prežijo na oblak bele pare	nad	kotlom, telo, ki oži ramena, da bo izpostavljena	A
zgornji terasi stojijo na mestu, takó tiste	nad	njimi; takó še više gori, čeprav je gumijasti	A
nevidnega žrela vulkana. In oči strmijo v vrsto	nad	njimi, ker hrbti so se uravnali, kakor so se	A
njihovega dihanja; potem nazadnje držijo obraz	nad	posodo in usta hlastno požirajo vročo brukvo	A
ki so spet breji sloni pred okni in fant niha	nad	njimi, med mizo in kotlom, da ga vsega objema	A
sončila pod vangogovsko, razbičano kroglo visoko	nad	hribom.Saj jih je morebiti prav nenavadna tišina	A
. \/ bolj pretresljiva od ognja, od zubljev	nad	dimnikom in od vonja po spečeni koži in sežganih	A
najnižji terasi, kjer pa so se takoj kot lok	nad	violino usločile nad njim meter dolge klešče	A
pa so se takoj kot lok nad violino usločile	nad	njim meter dolge klešče.Razklenile so ukrivljena	A
če je esman vodil kakšno skupino v kopalnico	nad	krematorij in jih obešal na prho, se je vse	A
je žarel rdeč . /\ .. stran 177 . \/ tulipan	nad	dimnikom v črni noči.Nič, samo skuša prešteti	A
Pierru pa se žarki zapletajo v svetlobno mrežo	nad	njegovimi strunami; a oba vendar vesta, kam	A
bi zaradi njega samega, ampak iz ljubosumja	nad	taboriškim poginom.In to toliko bolj, ker je	A
usnje, in zasekal globoko, od zgoraj navzdol;	nad	njim dvoje rok krčevito stiska koleno, on pa	A
obljubo, ampak pomlad samo, njen srebrni zrak	nad	paštni in vinogradi vse dol do školjev in do	A
»Kako čudovito grmí.« Stal je	nad	ozko odprtino.Skala se je premetavala daleč	A
Sonce pa je spet zelenkasto v borovih iglicah	nad	njima.Zelenkasto med iglico in iglico, zelenkasto	A
je začudeno opazovala, ko da je presenečena	nad	tem pogledom, nad takšnim pogledom, ki ga ni	A
opazovala, ko da je presenečena nad tem pogledom,	nad	takšnim pogledom, ki ga ni do tega hipa še nikdar	A
občutila oblast skritega zakona, ki je zavladal	nad	njenim telesom. Pod njima je morje srebrna ravnina	A
krilo globoko ujeto med njene prekrižane noge.	Nad	gmajno je bil molk.Kamni od vekomaj molčijo	A
bisera v zeleni megli. A svetloba oblakov	nad	plesiščem je tedaj postala bela in Albert se	A
In takó je pravzaprav krivec, kdor se usaja	nad	vašo odsotnostjo!« »To se pravi, da je molk	A
bi jo pa ganila prav ta zemlja vinskih teras	nad	morjem in nad Miramarom.Prav gotovo bi jo ganila	A
ganila prav ta zemlja vinskih teras nad morjem in	nad	Miramarom.Prav gotovo bi jo ganila.	A
Veliki voz, ki ima zvezde za kolesa in potuje	nad	pristanom, nad zelenimi in rdečimi lučmi na	A
ima zvezde za kolesa in potuje nad pristanom,	nad	zelenimi in rdečimi lučmi na koncu pomolov.	A
in vendar tu. Kakor visoko okno nebotičnika	nad	ujetim dvoriščem.In griči, vsi z lučmi.	A
njo. Čarovnica, ki piše nerazumljive simbole	nad	bolnikom.A nato sta eden ob drugem in družno	A
Ničvredna ravnina. Ničvredna ona in ničvredna tišina	nad	njo. Obedve bedasti kakor vsa tista voda, ki	A
»Vous êtes joli!« tedaj začivka visoko	nad	njim. Stisnil je ročnik; a čuti, kakó prihaja	A
jutri?« je rekel. Laura se je ozrla k oknu	nad	vežo.Ne, mame ni na oknu.	A
na jeziku. . /\ .. stran 247 . \/ 4 Potem	nad	belimi školji zdolž brega utripa razgreto ozračje	A
se še bolj smejejo in tudi žareče oko na nebu	nad	njimi je vse solzno od lesketa živega smeha	A
In takó čakajo.	Nad	njimi pa zagrmi, ko da bi se zvalil plaz zabojev	A
nanjo. Zamahnil je z rokami, ko da izziva sonce	nad	sabo, a nič se ne sliši, če je res zakričal	A
iz pravljic. Tisti zid pa kakor zid trdnjave	nad	našo gmajno ob openskem tramvaju.Zemlja, ki	A
ima okraske na pročelju; njegovo okno pa je	nad	stopnicami ob tračnicah, tam, kjer imajo stopnice	A
popoldan sva potem midva bila pod visokim zidom	nad	našo gmajnico.In greva svobodna in spodaj pod	A
Saj mi paglavci večkrat lučamo kamne v sadove	nad	visokim zidom in kamni padajo nazaj vsi rdeči	A
počasi približuje bregu. Školji pa se sončijo	nad	prodom, ki je zelenkast in prozoren kot ribje	A
prihuljenega vodeničnega polipa, ki se zgrinja	nad	mesto in morje.V pristanu hripavo trobi ujet	A
»Nož bi bilo treba imeti,« pravi, sklonjena	nad	grmoma. »Tudi nož je že tu.«	A
Kakor ob žetvi bo šlo,« je rekel in se sklonil	nad	rdeči grm. Da, si med tem misli, narediti, da	A
bolj je bila tisti hip raztopljena v ozračju	nad	mestom in nad pristanom. Bila je blagoglasnost	A
tisti hip raztopljena v ozračju nad mestom in	nad	pristanom. Bila je blagoglasnost besed, ki imajo	A
stran 298 . \/ Kakor fantovski zbor v rebri	nad	strmo obalo iz kraškega apnenca.A te besede	A
nove tišine niti tega, da visi anemična megla	nad	hišami. Pravzaprav bolj ko prava megla medla	A
Pravzaprav bolj ko prava megla medla zaprašenost	nad	svetlobo uličnih žarnic. Srečati jo zdaj, si	A
v noči. In posebno če visi takšen rahel mrč	nad	temno vodo, takó da se je skoraj dotika, a je	A
potuhnjena zdaj tudi luč s kratkimi zelenimi utrinki	nad	to gmoto.Pa rdeča, ki mežika na drugi strani	A
zgodovine. In vse zadelano z velikimi culami teme,	nad	vsem pa kroženje dveh žarkov iz steklenega svetilnikovega	A
zamomljala postava v uniformi. Zdaj stoji razkoračen	nad	sklizko sipo in vzdiguje suhe prekle rok s tal	A
pravi, da ne more vaditi na klavirju zaradi bomb	nad	Egiptom in zaradi krvi na Madžarskem.In mu je	A
vzrok tudi oblačen dan, muhasti april, ki je bil	nad	jezerom in ob jezeru zdaj prozoren in mehek	A
z modro jezersko gladino ter z modrim nebom	nad	njo; danes oblaki, ki plovejo hkrati iz Verone	A
oddaljeni, kakor da bi bila avtomobilska cesta daleč	nad	vasico, ne pa tik ob nji. Vse, kakor nekoč.	A
mrko v tej hiši zdaj, ko so se ljudje maščevali	nad	tistim, ki si ga častila.O, saj ga še častiš	A
takrat poraz za tirana in je zdaj večna modrost	nad	vodoravno bedarijo gospe Amalie. Potem je prišlo	A
zamišljal, kako bi postavil izvirno naselje na bregu	nad	morjem.Prav nobene potrebe ni bilo v domačem	A
je kakor vzgib čistega maščevanja življenja	nad	smrtjo, prostosti nad suženjstvom.Ker obhajala	A
čistega maščevanja življenja nad smrtjo, prostosti	nad	suženjstvom.Ker obhajala ga je zavest svetlega	A
in rumene luči. Nebo pa je bilo že pobeljeno	nad	sinjim otočičem in nad večjim otokom, ki pa	A
je bilo že pobeljeno nad sinjim otočičem in	nad	večjim otokom, ki pa je bil komaj še viden.	A
telefonirati, sem si mislila.« Malce se je upognila	nad	prtom, potem je držala prt v naročju.Zdelo se	A
ne škrtnile na tlaku, ona pa se je sklonila	nad	mizo. »Koliko?« je vprašala samo z migom ustnic	A
medtem prišla iz ozadja. Presenečena je bila	nad	hitrim in nepričakovanim razvojem dogodkov.	A
pa še kakšen!« Tam je šel klanec skozi obok,	nad	katerim je bila zidana hišica.Zavoljo gostih	A
nasadov, iz vinogradov in oljčnih gajev z brežin	nad	cesto.Pomislil je, da je morda še nekje špranja	A
primer, kako terejo oljke v prešah, da visi	nad	jezerom vonj po olju, ki je gost kakor balzam	A
lepo počesani beli grivi, medtem ko je april	nad	jezerom izmenoma prozoren in blag, ali pa deževen	A
prišel do točke, od koder boš imel jasen pogled	nad	značajem neznanke...Vsa umetnost je v tem, kako	A
pred zapuščeno gomilo, ki je imela šepast križ	nad	zglavjem in je bila prekrita s travnatimi kepami	A
zarišejo lok skalnatega ovinka, ki ima okna	nad	spečim jezerom v prepadu.Ko pa ni ne nočí ne	A
desetine kilometrov speljan skozi žive skale	nad	jezerom.Kolesa morajo poganjati po njčnih	A
preudarno držo žene, ki je naenkrat vzvišena	nad	igrivim besedičenjem. Preprosta je in zanesljiva	A
nesmisel še trepeta v ozračju, praznina še visi	nad	ljudmi, a midva jo bova razkadila, kakor razkadi	A
tudi temen zavoljo cipres in umazanih oblakov	nad	njimi. Rahlo je pršelo in tišina je glasneje	A
Večje od zadrževanja pa je bilo presenečenje	nad	nenadno spremembo, ki se je tako surovo zarezala	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  401 501 601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani