nad (1.101-1.200)

kasneje, ko je obležal v Robeh, ga je videl	nad	Brezmi.Oblak je izginil hkrati z njegovim poslednjim	A
velikansko koso čez vso dolino in jo zdaj kleplje	nad	mojo glavo...« »Norost!...	A
V sredi je rasel mogočen hrast.	Nad	hrastom je bilo videti kar precej širok pas	A
»Aha!« si je prikimal Peter Majcen. »	Nad	njivo bo seveda položna polica.In na polici	A
bomo v Robeh! In tam se bomo potuhnili v skalah	nad	Dominovim lazom.Steza je tam ozka, pod stezo	A
lazom. Steza je tam ozka, pod stezo prepad,	nad	stezo stena.In krote hudičeve morajo po tisti	A
temnooka gospa. Ob robovih doline so po policah	nad	poljem in nad reko sedeli košati gradovi, ki	A
Ob robovih doline so po policah nad poljem in	nad	reko sedeli košati gradovi, ki pa so se držali	A
ščegetale jasno nebo, ki se je veselo smejalo	nad	tem blagim dolenjskim svetom. »Lepo	A
bila umazana, zelenkasta. Mušice so rojile	nad	njo, trop drobnih žabic se je v lepem loku pognal	A
razveselil, da se je ozrl v nebo. Oblak je bil prav	nad	njim.Ležal je na sinjini, podolgovat, kuštrav	A
»A tukaj si? In prav	nad	to zelenkasto, umazano mlako...No, nič zato, saj	A
hočemo! Z leti sem se tako privadil in navdušil	nad	svojimi pretepi, da sem včasih, ko mi je bilo	A
tako blizu in tako glasno, kakor bi mu donela	nad	glavo.Peter Majcen, ki je bil že pozabil nanjo	A
/ IV . / Peter Majcen je obstal	nad	vinogradi, na vrhu desnega pobočja Tihega dola	A
Tudi ta mi je všeč. In	nad	hrastom je njiva cvetoče ajde.Lepo je zaokrožena	A
A pojdimo naprej! -	Nad	njivo je precejšnja polica.In na polici je kmetija	A
»In potem?« »In potem so se znesli	nad	Temnikom.Vse so pokončali.	A
štirje nemški vojaki v čeladah. In nato se je	nad	čeladami zazibala zelo drobna glava v domobranski	A
zdavnaj! - je mirno odgovorila Temnikarica in se	nad	njegovo glavo spet zamaknila proti obronku.	A
Temnikarica ni odgovorila, ker se je spet zamaknila	nad	njegovo glavo. - Odgovorite, prekleta	A
je rekla prav tako mirno in z roko pokazala	nad	njegovo glavo. Prekleta strešnica se	A
da je prav zaradi tega, ker tako leži, visoko	nad	vsemi, velik in zmagovit.Mrtev je, a vendar	A
Vzdihnila je in se ozrla kvišku.	Nad	njo je bila razpeta mrzla in neizprosna sinjina	A
nato ozrl okrog sebe. Da, sedel je na obronku	nad	Tihim dolom.Toda vse se mu je zdelo nenadoma	A
fantička, ki je stal ob samotnem macesnu v pobočju	nad	hišo; stal je kakor okamenel, samo gole nožice	A
in se zamaknil v sinjino, ki je bila razpeta	nad	njim. »Recimo, da je tudi to nebo, ki	A
razpeta nad njim. »Recimo, da je tudi to nebo, ki	nad	nami raste v neskončne višave, veliki gaber	A
Peter Majcen se je ozrl okrog sebe. Po stezi	nad	vinogradom je prihajala ženska s škafom perila	A
bilo mrtvo in votlo, votlo je bilo sinje nebo	nad	njim - O, oblaka ni bilo nikjer!	A
v razpoke v zidu, pod nizko slamnato streho,	nad	podboj in pod prag ter venomer komaj slišno	A
levi je sredi gladkega pobočja rasel hrast.	Nad	otrokovo glavo je bil od okvira do okvira usločen	A
njiva cvetoče ajde.	Nad	njivo je bila polica, na polici drevje in med	A
oknu so se igrali žarki večernega sonca. In	nad	vsem tem je bil kos modrega neba in na nebu	A
Temnikar je stal na melišču pod Robmi. Stal je	nad	strmo in gladko belo sipino nepremično kakor	A
jasno zagledal samega sebe, kakor bi on sam stal	nad	steno in se opazoval, kako s sekiro v roki preži	A
robu neizmernosti je bridko donela trobenta,	nad	razpetimi krili tišine je po nebu mirno plaval	A
Vse stene so se razrušile. Obok se je dvignil	nad	nebo, tla so padla pod zemljo.Zdaj lahko grem	A
vročina je brnela po zraku, mušice so rojile	nad	lužami, žabe so se oglašale v mlaki, zemlja	A
kakor med. Skratka, postal je kmet tiste vrste,	nad	katerim imata dopadenje posvetna in duhovna	A
drsele iz rok, izgubljali so vodstvo in oblast	nad	milijoni poslušnih igralcev, ki so jih gnali	A
kakor bi vedeli, da je konec pregrehe. In	nad	vsem tem se je zbirala megla.Skoznjo so kapljale	A
kolodvoru je malce postal, ker pa se ni nihče zadrl	nad	njim »Vergatterung!«, se je počasi odpravil	A
Nanca se je dvignila s postelje, se nagnila	nad	zibelko, vzela iz nje otroka, ki je začel vpiti	A
klet in zapahnili vrata. Treščilo je v skalo	nad	hišo.Kamenje se je usulo po strehi in zaropotalo	A
železnica. Pri Obrekarjevih je tekla komaj dva metra	nad	streho.Kadar se je vozil tam mimo Kikić, je	A
vaškega gospodarja. Zdaj je bila spet vsa moč	nad	temi ovcami v njegovih rokah.Odmolil je očenaš	A
skrival po gmajni in tuhtal, kako bi se maščeval	nad	gospodarjem.Sklenil je, da se bo obesil.	A
je brezvesten preklinjevalec. Prst božji visi	nad	njim.« Žef pa je pil tudi v nedeljo	A
pokazali vrata. Zdelo se mu je celo, da Jakob uživa	nad	to njegovo sramoto. »To ste jima vi	A
zmanjkalo črne kave in nosečih deklet, da bi	nad	njimi otresala svoj jezik.Vedel se je kakor	A
iz pekla, v kuhinji pa se je oče Jakob solzil	nad	kotlom in stokal.Kuhati ni znal, pa tudi dima	A
ženske, ki se vse svoje življenje sklanjajo	nad	ognjiščem.Žličnike je bil zamesil v mrzli vodi	A
Molijo pa lahko doma.«	Nad	temi njegovimi besedami se je zgražala vsa vas	A
Naslednji teden so prišli delavci s krampi, v skali	nad	kozolcem so lomili kamenje.Jakob se je spet	A
Svinjak je zasmrdel.	Nad	gnojnično jamo so brnele drobne mušice in sedale	A
rudniku. Pokopali so ga na državne stroške - in	nad	njegovim grobom je snel svoj visoki, črni cilinder	A
maj je bil soparen. Sonce, ki je bilo nekje	nad	mestom, je bilo prav gotovo motno.Proti poldnevu	A
se je še zmerom razbijala pesem jetnikov in	nad	njo je plaval hreščeči glas jetniškega kaplana	A
dokler ne ležim točno na sredi; krone dreves	nad	mano morajo risati krog.Potem obležim: prva	A
Devici Mariji smilil. Kadar jo granata zažvižga	nad	strehami, se je z glavo zakopal vame in javkal	A
pogospodila. Almira in Rozica sta se zmrdovali	nad	kmeti, ki so s svojimi okovanimi čevlji nanesli	A
dvonadstropnico z velikim portalom in težkim stebrovjem,	nad	katerim je kraljevala osivela, od dežja izprana	A
prepirale so se za pokojničine knjige in se cedile	nad	risbami v Casanovovih Spominih, stradale so	A
očmi, prevzet od opojenosti, da ima spet streho	nad	glavo.Ves vesel in zadovoljen sede k mizi in	A
nekaj lepega je, biti nekje doma, imeti streho	nad	glavo, svojo sobo in svoja vrata, na katere	A
uri še nekam dobro pri srcu. Zdaj je streha	nad	glavo in to je važno!Seveda je važno.	A
\/ pekočega nateklo v njihova srca, morajo	nad	nekom razliti in tako se znašajo nad ženami	A
morajo nad nekom razliti in tako se znašajo	nad	ženami in otroci. Otroci se ne menijo	A
ob urah hude pijanosti se je celo razjokal	nad	tem.Vsa krivda je bila na ženini strani:	A
Obločnice gorijo.	Nad	vrati v kinu brnijo zvonci.Svetle reklame odsevajo	A
vlači venomer svojo uro iz žepa in sitnari	nad	šoferjem, naj se zaskozibog podviza:Lola je	A
Razšli smo se po svetu... »Golobje	nad	hišo gorečo osamljeno krožijo...	A
nad hišo gorečo osamljeno krožijo... Moje misli	nad	rodino pusto osamljeno tožijo...	A
In mi mislimo na te besede in jih občutimo.	Nad	nami in našimi domovi so res krožili osamljeni	A
ni. Vidimo črne biriče, ki vihte danes bič	nad	našim človekom. Mislim na našo zemljo in ne	A
soncem in si ponavljamo pesem: Mirno in milo	nad	gorami kot zastor zlat	A
In naprej.	Nad	morjem tik na meji Furlanije, kjer	A
navzdol vse vhode krije v temne ječe.	Nad	stolpom ptič ko misel tih trepeče,	A
časa do časa zakvaka vran visoko	nad	mano, zapljuska val globoko pod mano	A
izkrvavela. ----- Noč je razlita	nad	vso pokrajino. Hodim po Kalvariji.	A
kakor enkrat, zveni tudi danes njegova prerokba	nad	njenimi valovi. - Morda bo še tekla krvava	A
strelo naj vas varuje. Sv. Andrej pa naj čuva	nad	živino«. In potem se odmeva v noč in	A
se takoj pomaknil k tramu, ga vzdignil visoko	nad	glavo, ga vrgel nekaj korakov od sebe in pohvalno	A
skalo; pod njo je bučala in se penila reka,	nad	njo so bile navpične stene.Kovačevi koraki so	A
topli veter, cvetoča tepka, ptičje petje -- in	nad	vsem tem še materin nasmeh.In kako čudovito	A
cvetočo tepko, vsa bela, bolj bela kakor cvetje	nad	njo, naslanja se na črno deblo, drži v koščeni	A
kmalu zagledam klopotec, ki se vrti in klopota	nad	belim cvetjem, »Tukaj sem!« si srečno rečem	A
nenavadnega, nekaj strašnega: vrh začne rasti	nad	mano.Plezam in plezam, vrh pa se poganja više	A
nekoliko utrujeni, ko so stopili na kolovoz	nad	domačim poljem, ki ga je v širokem polju objemala	A
ki je bila res lepa, in tudi vsa živa, ker je	nad	njo brenčalo tisoče čebel. »No, če po	A
vzdignili glave in se ozrli v visoko goro, ki je	nad	njimi kipela naravnost v nebo.Bila je res mogočna	A
Tam so bile lepe, gladke senožeti.	Nad	senožetmi, najprej listnat, potem teman smrekov	A
pisanimi krili, mornar je šel tam po travi,	nad	dolino je stala bela gora skalnata v soncu	A
zagonom natipkam pol strani. Potem se navdušim	nad	posrečenim odstavkom - in sam ne vem, kdaj prekrižam	A
šel po kolniku, ki je vodil preko pobočja, je	nad	tabo zašumelo listje in mož je skočil predte	A
Vladimirjem je stal črn divjak, in je vihtel	nad	njim težek, s trnjem opleten bat.Zdaj zdaj bo	A
ji očitali, tisti borni čemerni bajti, stari	nad	pet rodov.In končno, kdo pa pravzaprav potrebuje	A
pretepa, to so Kovačevi. Starejši že godrnjajo	nad	materino rodovitnostjo, toda oče samo z rameni	A
Čepi po kavarnah, in prhuta kakor nočna ptica	nad	samim seboj.Poseda ob cestnih kantonih, gleda	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 1.501 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani