Vendar je bilo aprilsko sonce (namesto septembrskega tukaj) kar nekam rožnato v prozornem zraku, samó da se je še zmeraj bleščalo tudi v štirikotnih šipah vrh lesenega stolpa s stražo in strojnico. A tudi ta odsev bi človek lahko prezrl, da ni bilo v ozadju zubljev na nebu nad Nordhausenom, takó da nas je že štiriindvajset ur obkrožalo apokaliptično ozračje. Sami, s šeststo bolniki v dveh barakah revierja, medtem ko je vse, kar je lahko za silo migalo, že odšlo kdo vé kam.