Ko se je vlak ustavil vzdolž pomola, ki je na vseh postajah privzdignjen zavoljo tovornih voz, je kljub brezupnosti položaja misel za trenutek vendar odšla k tračnicam v tržaškem prostem pristanišču, kjer so nekoč zdavnaj pred jutranjo svetlobo odpeljali prav takšni vozovi za živino, samó da je takrat udarjalo ob vrata skladišč dotlej še nepoznano tuljenje, medtem ko je bila zdaj vsenaokoli tišina. Poldan je bil in nad pokrajino je viselo nepremično ozračje, kakor da je strupeni plin uničil vse kali življenja. Zato so tudi straže avtomati, pokorni pridihu niča, ki se je spojil z negibnimi stvarmi.