čuti (6.095)

ENEJA SILVIJ Imaš razloge? Kar	čuti	tu stotero src, utegne jim ostati večna môra	A
sram? ‒ To veselje, katero jaz čutim, se ne	čuti	dvakrat v življenju. ŽUŽEK Nežka tudi nekaj	A
A mlahav? IRMA: Ženska to	čuti.	Veš, Dedal, jaz sem še zmeraj ženska.	A
Ženska tam spodaj pod uniformo pač zanesljivo	čuti,	kdaj postane kakšen značaj mlahav. IRMA:	A
nekaj se še ni začelo. Vse stvarstvo vsak večer	čuti	to tesnobo.Starec pomisli na smrt; pesnik začuti	A
stisni rok obroč / in glej me, še me glej in	čuti,	/ kako sem tvoja v tej minuti. Oba molčita	A
prebujenega človeka. Prebujen človek pa je tisti, ki	čuti	v srcu ... ljubezen.Kdor ljubi, je sposoben	A
mislim reči. Celo tega mnenja sem, da čim več se	čuti	v srcu, tem manj se govori in piše.Če mi začne	A
BROŠ: To je lahko mogoče ... V takih razmerah se	čuti	človek nekako pozabljenega, osamljenega ...In	A
pojme? JUSTIN: Dà, ... a to je treba, da se bolj	čuti	nego razume. DOLINAR: Ah ... tako!	A
in slovesne nagovore in napitnice, on se ne	čuti	več zmožnega, da bi vodil na vajetih in ponižával	A
in fantazija - ali so moje očí oslepele, moji	čuti	oslabeli, - ali vidiš na mojem obrazu smrtne	A
obsipával svet in samega sebe ... Normalen človek se	čuti	čistega in plemenitega, četudi stojí še takó	A
te je osmešiti; - in kdor te ne pozná in ne	čuti	preveč gorko záte, čudil se je res povsem opravičeno	A
Zadel je torej tebe; on, ki ga objokuješ, več ne	čuti.	JULIJA Jaz čutim in zato ga objokujem.	A
Kaj ni ponosna? Se ne	čuti	srečne, da smo izbrali vrednega gospoda ji za	A
Grozd, - ste vi. Narod se	čuti	srečnega, da vam more izraziti svojo globoko	A
svojo globoko zahvalo, svojo neomejeno vdanost,	čuti	se srečnega, da vas vidi po tolikih viharjih	A
MRMOLJA: Lepi so taki dnevi. Človek se	čuti	idealnega in nekaka svetloba ... nekaka gorkota	A
se prepirajo, pogovarjajo in pojo. Vedno je	čuti	šum od tam. Dolenc in Dolenčevka hodita semtertja	A
smo na sveti?« Sliši voda to ihténje vroče,	Čuti	solze váse padajoče, Têče pôtok šumno po livadi	A
zemljo gre? In ko leže pod gomilo, ali misli,	čuti	kdo, kaj je mislilo, čutilo v jami zdaj srce	A
spet!«. Bere, moli v črni halji, upov sladko	čuti	kal. Duh šepeče v sinji dalji: »Haran, pravo	A
da truden poleg nje zaupno bi razkrival, kaj	čuti	mu srce! Ko pride bela žena, on leže v hladni	A
kdo? Ah, neizraženi in neizrazni, naj srce te	čuti	ne v sladki, čudokratki le minuti, ne, večno	A
slabo, slabo že uhó je in prevari te oboje;	čuti	nimajo strasti več, udje nimajo moči več! Bistra	A
veselem upanji sladko živela, -- zdaj, hvala!	čuti	mladi so odgnani. Kot ptičev gozdnih jedni	A
grob že meni se odpira ... Srce moje bôli več ne	čuti,	onemoglo mi je v togi ljuti. Več ni moglo	A
vsemu svetu se glasíla - ti ne smeš jih	čuti	vzdihov, ti, ki si me zapustíla.	A
ne vidi, gorke sapice pomladne več ne	čuti	bledo líce. Noč temnà v pomladnem jutru	A
pošljíte!“ Ali črna noč se ne razjasni, glasa	čuti	ni v tišini grobni ... ”Oj podzemski zlobni	A
vidim!“ Ali črna noč se ne razjasni, glasa	čuti	ni v tišini grobni ... Prav do zore molil si	A
živela danes, in srcé, kar je trpelo,	čuti	vroče kot nekdàj ... Mati moja je jokala,	A
oglašajo se kakor iz tujine; a vsi ognjeni	čuti,	srcu novi, mladenka, vlečejo me k tebi sami	A
otrpne v temi ‒ ne vidi nič, ne sliši nič, ne	čuti	nič, ga ne zanima nič ‒ Ne diha več ‒	A
mečem, dolgo pesem, kmečko pesem, čul sem jo, jo	čuti	še čem.‒	A
življenje, ‒ čez golo vejevje zefir gre plašan, a že	čuti	v njem bujno zelenje. Sto tisoč oblik spi, kali	A
prostranstvu, skoro duša v njem se izgubi, skoro	čuti	tek svetov je in vesoljstva, tajno govorico	A
imam oči, ki vidijo, uho, ki sliši, kožo, ki	čuti	... Vem, da so oni prav tako nebogljeni ... ... torej	A
blišči, Mrak tihi v dolini logove zagrinja; Ni	čuti	glasú ‒ le meni doní Po gozdu samotnem samotna	A
sreče pravo? O naj molčim, kaj serce tu mi	čuti,	Da huje ne raznamem starih ran; Obup zagrinja	A
tih poslušam vetra melodijo, harmonik glas je	čuti	vmes, vodá pomladnih slišim simfonijo in v mislih	A
nosijo v sebi mrtvake, mrtvake, vse bolj je	čuti	svobode korake ... Nenapisano pismo iz ječe	A
skriva globoko pod sabo mu skalnata njiva; ne	čuti	drhtenja pod zemljo, ne sliši vode, ki v biserih	A
so razdrli jih kruti; zvonika ni zreti, ni	čuti	zvonov, ne petja ne verne molitve glasov. Darilca	A
cvetice. Kamenje budi se in občutke moje z mano	čuti,	z mano glasne pesmi poje. Roži mlado lice zarudi	A
pojdi sem, ne mudi se!« glas znani v dalji	čuti	je. Če teče bolj, če bolj hiti, klic vedno dalje	A
Ga mlinar′ca mlada zagleda iz lin, navzeto se	čuti	srce bolečin. Iz mlina po stezi tik vode hiti	A
nima in usta so kot kolovozi sna, v drobovju	čuti	moč. Sem previdna, ko mi vrač s poti spet kima	A
O, kako rad sredi trav bi stal, drevo, ki	čuti	v sokovih, da pride pomlad, da bi pognal, da	A
to usodo. Tako grem jaz, tako gre vsak, kdor	čuti	cilj v daljavi: če usoda ustavi mu korak, on	A
SKOZI vrečevino se vidi v prepih. Se	čuti	odpih. Le kako morem stati?	A
stiskaj k sebi teh osamljenih dlani, kako naj	čuti	kdo, kako močno želiš si najti v njih zavetje	A
Privid prigodničarja se razblini, me zaskelijo	čuti,	živi stas; prikrijem se v luskinju, v bezgovini	A
razpenja vedno bolj ograjena v steklo iz niča ne	čuti	nič več, vidi in se smehlja; razrasla in ujeta	A
in dan), glavo ima lahko in vedro, sploh se	čuti	pomlajenega. »Za vse te dobrote se zahvalite	A
sam veš kaj ti je storiti!... Iz kuhinje je	čuti	tu in tam ropot posode, od skednja sem glasove	A
radostno mu je pri srcu. Tako sigurnega se	čuti	in odločnega:Oberem jih, pri moji duši!	A
drevesih, drsa po njivah onstran jarka... Drozeg	čuti	slabost v želodcu, tesnobo v prsih, bolečino	A
slovenskosti tega prostora, izpove, da natančno	čuti,	kar so drugi 3 Npr. zgodbe o Zlatorogu, kozorogu	A
Kakor da je žena v zaporu pod zemljo in nič ne	čuti,	da so oni z njo.Nič ni huda, da sta se potepala	A
živo mejo zelenja in rož in nekaj časa je bil	čuti	njen močni glas: »To je že od sile, tak brdavs	A
Oče prvi, Branko za njim. In Branko se	čuti	kriv in obenem olajšan. Kakor da ima kljub	A
diha več, pa je vendar vedela, da je ni môč	čuti,	če Rudi takó glasno grgra.Tedaj je prijela za	A
Kakšnemu Milku v sebi! Kje je ta Milko? ali ga	čuti?	ali ga samo sluti? ga potrebuje?Ne, ne, predvsem	A
Srečko obsodi, da je idealist, se upré in hkrati	čuti,	da mu Srečko ne more do živega, da ostaja nekje	A
mati lahko vsak hip pokliče k večerji; vendar	čuti,	da je zdaj v svoji sobi kljub vsemu še človek	A
človek tolaži, da je bogat že zavoljo tega, ker	čuti	domotožje po tihem trajanju, kakor da je dandanes	A
videti je, da ob meni, nekdanjem taboriščniku,	čuti	uporno zadrego, ker si služi kruh z razkazovanjem	A
življenjskega soka; a hitro zatem ga trudnost premaga in	čuti,	kakó oddaja tlom svojo zadnjo, revno nežnost	A
njegovem režanju spačeni obraz nekoga, ki že	čuti	pok pušk pred zidom in sebe ob zidu.Če ga ne	A
ki je takó poln življenja, ves čas drugače	čuti	na sebi oklep bodeče žice.Mi pa smo mu očitali	A
neodločnosti, najbrž pa predvsem iz potrebe, ki jo	čuti	ujeti, da obhodi kraj svoje ujetosti.A ni bilo	A
bil, tih in miren, samó kdaj pa kdaj je bilo	čuti	ti v njegovem glasu odmev prestroge in skoraj	A
je morebiti tudi obredno umivanje, po katerem	čuti	prestopnik nagonsko potrebo.Takó je najbrž tudi	A
Nietzschejeve stavke, da ne more biti velik, kdor ne	čuti	volje, da bi zadal veliko trpljenje.Saj trpeti	A
proizvod strahu, saj kdor se ne boji sosedov, ne	čuti	nobene potrebe, da bi jih razdejal.In najbrž	A
prevzel, da ob uri menaže nismo bili z vsemi	čuti	pričujoči.Nismo sprejemali vašega kruha kakor	A
a vendar ni nihče suženj, kdor se sužnja ne	čuti.	Nedvomno.	A
»Ti nisi dolgo tukaj,« je rekel. In	čuti,	da je že docela uvideven in zbran; in mirno	A
»Počasi se bom naučila.« A ko da	čuti	v njegovem glasu, da ji ni odpustil.On pa spet	A
vanj takšno upanje zdravja in moči, da razločno	čuti,	kakó ni še vse izgubljeno.In mu je, da bi jo	A
njem in so njeni črni lasje ob njegovem licu,	čuti,	da bi si jo lahko želel in da je ta čut že poželenje	A
odpustili, ker je bila diagnoza zgrešena. In	čuti	se nedopustno naiven v tem iskanju.Ali bi se	A
črne lase, ki so takó svetli in takó znani;	čuti	trudnost v kolenih in misli, da bi sedel. Bolj	A
glava sloní na njegovi levi rami. In razločno	čuti,	da preži, takó od daleč kakor zdaj on, lačen	A
Vsaj za to ponižanje, da je na dobrem, ker	čuti,	ko da ga je zapekel ogenj na licih.Razločno	A
zapekel ogenj na licih. Razločno in natanko	čuti.	In prav zaradi tega občutka se ob vratih ustavi	A
Maks si je zaželel, da bi bil na dvorišču.	Čuti	domotožje po neobvezni tišini noči; hkrati kakor	A
in govori ob njenem čelu. Na sebi pa ves čas	čuti	svetlobo luči s pobledelim senčnikom, medtem	A
in je nimaš... Ali si kdo predstavlja dečka, ki	čuti,	da je zaradi nepoznanega greha brez duše?«	A
ki beži z repom med nogami. To je zato, ker	čuti,	da je prevzel jetnikovo usodo, upira pa se misli	A
tolažba zelo rahla, a da je vendar prav, da jo	čuti.	»Izostati iz vojašnice v vojnem času,« je ko	A
A zdaj ne; nič bi ne koristilo. Pa hkrati	čuti,	da je oddaljena od njega, zaprta v skrivnost	A
pošiljal plesne ritme v noč. Zdaj ga je bilo bolje	čuti.	Vsako noč, odkar so zavezniki tukaj, takó razsvetljen	A
začivka visoko nad njim. Stisnil je ročnik; a	čuti,	kakó prihaja rdečica vanj iz belega lesketa	A
Dobra sta si, ker sta se pobotala, a eden	čuti,	da je bil ogoljufan, drugi, da je krivec. Prav	A
Pa spet ni niti s pogumom nič. Če ne	čuti	zate tega, kar ti zanjo, potem je tudi drznost	A
sporazumno sprejeta napetost. In tudi ona jo	čuti	kot sprejeto; zato molči. »Na tvojo stran pridem	A
obraz, ki je pokrit z dolgimi kocinami. A obenem	čuti,	da je na nek način njegova ljubezen zaradi tistega	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani