nova beseda iz Slovenije
bilo opaziti luči. Vaščani so že spali vsi in | čuti | ni bilo glasu.Lezel je strahotno mimo hiš ter | A |
se gonja iz doline zopet obrne proti vrhu. | Čuti | je, kako ranjeni medved prav blizu hrušči po | A |
se! Danes mi je odleglo in tako lahko se mi | čuti | telo, da bi kar odplul z njim pod visoko nebo | A |
denarja k nam. Kadar je kdo kaj poslal, moral sem | čuti: | mTa je zopet poslal toliko in toliko.l In popisaval | A |
prodajalkin mrki obraz in zapela. Kot en glas je bilo | čuti | pesem najinih radostnih duš.Dvigovala se je | A |
staraš! Sicer pa je mož star toliko, kolikor se | čuti, | « se je Krištof nasmehnil. »Če si res slab in | A |
celjsko okolico. Od same objestnosti, ki jo | čuti | oborožen in neodgovoren suženj, so rogovilili | A |
krepilna rosa mu vrača vero, da se z zemljo | čuti | eno in blizu Boga.« »Z njo je zmerom ves. | A |
potlej pokrižala ... Na čelu in na ustnicah še | čuti | toplino njenih prstov; njena nežna skrb ga meči | A |
človek naj Boga išče tudi v srcu. Kdor ga ne | čuti | tam, ga ne najde nikjer več.« »Pač res. | A |
kakor nikoli upal ni, veselja in sreče pa le ne | čuti | čisto do dna, spomin mu venomer išče le rajnco | A |
O, pač. Od jeza je bilo | čuti | glasno hrumenje. Ne. Tolikega hrupa ne delata | A |
so ga glodali bobri. Še celo iz vode je bilo | čuti | pridušeno škrtanje. Uhuuu, uhuuu, uhuuu, je | A |
kratke besede, kadar ga skrbi. Da mu pokaže, kako | čuti | z njim, je spet spregovorila in rekla: »Že pred | A |
molče globoko priklonil, da pokaže, kako se | čuti | počaščenega.Nato sta si pa preudarni Ostrorogi | A |
iz doline zadaj za hribom skoraj na bilo več | čuti, | so prispeli na vrh grebena.Po rebri navzdol | A |
po mesu in pričeli jesti. Nekaj časa je bilo | čuti | samo žvekanje ust.Potem se je prvi oglasil Jazon | A |
popoldneva nekako. Naj nikar ne mislijo, kako se | čuti | počaščenega, če ga vabijo na svojo znamenito | A |
Svizec je gnal črede. Že je bilo | čuti | njegove rezke brlizge. Ostrorogi in Srnjak sta | A |
strani preizobražen, da bi bil javno kazal, da ga | čuti. | Bilo je torej povsem naravno, da je dr. Burger | A |
z mize in ga potisnil v žep tako, da je bilo | čuti, | da tolar ni samec, nego ima še nekaj tovarišev | A |
pretrda, ošabnost prevelika, da bi bil izdal, kar | čuti. | Mislil je, da bi bilo sramotno materi pokazati | A |
razkazovati, človeku, ki v tem hipu bolj kakor kdaj | čuti | svojo slabost, navadno nekaj tesno pri srcu | A |
moreta dati, kar si poželi naš duh, ki se ne | čuti | domačega.Zato si naš duh svoj svet ustvari, | A |
dober človek iz hvaležnosti nekako približanega | čuti | tistemu, ki mu je ravno iz kake neprijetne situacije | A |
rodi mati narava, daruje meni. Tako se človek | čuti | gospodarja na tem svetu; to ga mora povzdigniti | A |
je odkritosrčno prijateljstvo mogla ponuditi, | čuti | zanjo vec, neizmerno več. In ona? | A |
pol podrte podobe križanega Zveličarja ni bilo | čuti | in videti ni živega ni mrtvega.Kotanja je bila | A |
človeštva in tam suh, navaden človek, ki morda še ne | čuti | globlje, kakor vidi, ki ima morda ozke in omejene | A |
se že! In kako bi se človek mogel ustavljati | čuti, | ki mu je mila, za katero mu je sam stvarnik | A |
Mladeniču je beseda zastala. Videlo se je, da res | čuti, | kar pravi. »Hvala ti! | A |
toliko počasneje je korakal. Raznovrstni | čuti | so ga premagovali.Srce mu je bilo polno. | A |
gospodarja, kar mu je jako olajšalo bolezen, ki jo | čuti | vsak slovenski oče, ako mora zeta vzeti in tako | A |
in najstalnejši med tako imenovanimi blagimi | čuti | v človeku.Prijateljstvo se razbije nad prekleto | A |
smela žakelj ječmena zasuti. Žive duše ni nikjer | čuti; | menda so že odšli francoski in hrvaški soldatje | A |
nič žalega primerilo, obhajali so jo sladkejši | čuti | upanja bodočega življenja.Saj je bil mlad in | A |
niso mogli Turki izruvati popolnoma človeške | čuti? | Ali tudi pozabljenost ni pokrila vsega, kar si | A |
nemirneje zibali, dasi je bilo vetra še prav malo | čuti. | Ovčji pastir Stoklas, ki je šepal na eno nogo | A |
pa me je že Ančka prehitela, ki se še sedaj | čuti | počaščeno, da njena ovca nosi veliki zvonec | A |
kakor z vsemi, z mladimi in starimi, več pa ne | čuti | do nje.Še več; da ve, kako je Meti všeč, pa | A |
po druščini. Stresel ga je hlad: »Zverina že | čuti | zimo in ve, da je prešel pastirjem čas.Zato | A |
in drvel, kakor bi se bil splašil: »Volkove | čuti, | « je pomislil Marko, nategnil vajeti, da bi se | A |
dedca, še v Babjem potoku se je bal volkov in se | čuti | šele sedaj varnega,« so sodili vozarji. Oba | A |
32 . / ko ne bi bil od starosti že malo gluh, | čuti | bi bil mogel že tudi divji krik vinjenih pivcev | A |
videti nevolje na njegovem starem licu, ni bilo | čuti | godrnjanja iz njegovih ust.Brž je taval klicat | A |
Vse se je godilo tiho; dirjajočih konj ni bilo | čuti | in sani so brez glasu smučale po snegu; le kraguljci | A |
mizo; nekoliko časa v njihovem krogu ni bilo | čuti | drugega nego ropot nožev in vilic.Tudi drugi | A |
Vsi so bili že privajeni tega in zato ni bilo | čuti | nobenega ugovora ali upora. »Kako vam ugaja | A |
sedel poleg voznika in molčal. Razni, neumljivi | čuti | so ga obhajali in, ko je zrl predse na belo | A |
se še bolj pritisnil k deblu. Tako je moral | čuti | pogovor onih dveh, ker čolnič se ni ganil izpod | A |
resnobe in zamišljenosti. Še citata ni bilo | čuti | iz njegovih ust, kar je bilo sicer vendar navadno | A |
vitko plesalko ter v rokah in ob vsem životu | čuti, | kako naglo vre njej kri po žilah. Gori v kotu | A |
prosite!« reče s smehom in glasno, da jo je moral | čuti | Meden, ter potegne majhno cvetko iz šopa in | A |
šepetaje, da je neumljivo, kako ga je mogla | čuti; | pa čula ga je dobro.Zganila se je malo, pa slonela | A |
skovikale venomer mlade sove. Drugega glasu ni bilo | čuti. | Tam daleč pod drenovskim gradom so zaukali čez | A |
vajeti, stopi kobila korak naprej, toda takoj | čuti, | da voz ne gre sam ob sebi za njo; obstala je | A |
krepko, dasi polagoma, tiščal naprej; komaj | čuti | kobila, da se voz za njo pomiče, in ker je v | A |
prizora niso opazili. Doli na robu gozda je bilo | čuti | že njihovo veselo govorjenje, ko je Peter stal | A |
pogovoru onih pri nasprotni mizi ni mogel mnogo | čuti, | le Ivaničev kričeči glas bil mu je vedno na | A |
od Vrbanoja!« V molku, ki je zopet nastal, | čuti | je bilo le tikanje ure v prednji sobi in dihanje | A |
učnih uspehih. Vrbanojka se obrne, toda dobro | čuti | skoro pazne poglede onih dveh. »Kaj | A |
bliža, in dasi ni bilo verjetno, da more kdo | čuti | njiju tihi razgovor, vendar si ne upa izpregovoriti | A |
Umolknila sta vnovič in dolgo ni bilo drugega | čuti | nego pokanje gorečih drv in šumenje kropa, ki | A |
nekolikokrat vstal in šel k oknu poslušat, ni li | čuti | kaj nenavadnega.Drugega dne se je hipoma ustavil | A |
dobro zrno, ki ga mora človek vesel biti, ako ga | čuti. | « »In koliko talentov se pokoplje in koliko jih | A |
nerazumljivo, dokler ga ne poskušamo sami. Vsak | čuti | le lastno nesrečo ‒ tuje ne, in vendar so vse | A |
jesen se je bližala in ptičkov je bilo malo | čuti; | le predrzne šoje so kričale, skakaje od veje | A |
nekako nemirno okoli gledaje sede na klop. »Ali | čuti, | da sem tukaj?Morda me pričakuje,« ugiblje skriti | A |
/ . / stran 7 . / Ta dan popoldne je bilo | čuti | od Kamniške Bistrice sem gosto streljanje, kmalu | A |
seno na travniku ob Radomlji, in ker je bilo | čuti | tako streljanje tedaj skoro vsak teden, se ni | A |
Polonica je pozabila Andreja, o katerem ni bilo več | čuti, | odkar so ga tako siloma vtaknili med vojake | A |
malomarno vrže še ogel starega kruha na mizo. Vid | čuti | vso to neprijaznost, a pomagati si ne more, | A |
vidi enako. Kadar je šla Jerica mimo, ni bilo | čuti | opazk, ki bi kaj posebnega nameravale.Vedeli | A |
vlekel na uho, ali oni odhaja. Ko ni bilo več | čuti | stopinje, odprl je zopet tiho vrata in šel po | A |
najvarnejši prostor ‒ v klet. Tam ju ni mogel | čuti | nihče, niti ne videti, ker klet ni imela oken | A |
nista vedeli, kam bi utekli. Ubožici sta morali | čuti | nove besede, katerim še pojma nista znali, in | A |
korake in posegel, kjer bi bilo treba.« Samorad | čuti | pod seboj tla ljube domače zemlje, radosten | A |
« »Kajne, kri ti vre v glavo, ker si moral | čuti | to resnico?V ljubezni, ki je z rastočo strastjo | A |
ne morete pojmiti, ker ne veste, kako globoko | čuti | žensko srce!Premagala sem obup in se vrnila | A |
Vse to je dim in pena. Mož | čuti, | da se mu majó tla pod nogami in zato išče podpore | A |
jeziku!... Ta Ljudmila je prava ubožica in to | čuti | že sama.Mož je zaigral poslednje novce v Monaku | A |
prijazno niti sovražno, ko ničesar ne čuje in ne | čuti | ter ne vidi okoli sebe ne luči ne teme!Vendar | A |
Ako si tega ne verjame, pa zopet ne vidi in ne | čuti | ničesar v grobotni praznini. »Ali je sedaj poletje | A |
spovedi, onda bo vsaka po vrsti povedala, da | čuti | do mene prav tako malo kakor do vas.O vsem tem | A |
poznate plemstva, torej ne pojmite, kako bridko | čuti | življenjsko breme zaveden vnuk slavnih in bogatih | A |
listin in električnih posnetkov. Tam utegnete | čuti | govore, razzvenele pred stoletji, prav tako | A |
svest si pomoči mogočnega Abadona; danes pa | čuti | prav tistega duha kruto mogočnost: telo mu je | A |
Dočim se leskečeš v visokosti in v odlikah, | čuti | se narod samega sebe čaščenega, da ima takovega | A |
ostarelo in oslabelo; tudi moj duh se v njem ne | čuti | več tako doma kakor pred zamenom za lev.Ko me | A |
čutil svetožalje kakor medel bolnik; pesnik | čuti | svetožalje kakor sočuten lečnik ob bolnikovi | A |
Novorojenček je vekal po stari pravici, ker ga morajo | čuti | vse štiri stene, sicer mu rojenice ne podele | A |
pričakujemo vobče; saj se celo posamezni človek | čuti | tako dovršenega, da ne želi, da bi ga Bog preobrazil | A |
Matevžem. Milka se suče samo okrog mene, otrok | čuti | z menoj. Utrujen sem. | A |
Pištolo drži v roki ... in sedaj ... saj jo že | čuti | na čelu, oni pa pobirajo zadolžnice. Sežgali | A |
ni nikdar mislil, niti verjel, da Almira res | čuti | pravo ljubezen do njegovega sina; ali zdaj je | A |
same radosti se trese, kolena se mu šibe. | Čuti | se srečnega, presrečnega.Tedaj pa raztegne roke | A |
oživlja vse človeštvo; iz tebe izvirajo vsi blagi | čuti, | ki dvigajo človeška srca; ti si življenja vir | A |
polno mi je srce, da si duška želé preobili | čuti. | Poznal si mojo ženo, Radovan, gledal si tolikokrat | A |
domovino, kričalo in pilo, njega ni bilo ne | čuti | ne videti.Rekel mi je ‒ in kako bi pošten človek | A |
srečo in blagostanje na kmetih. Iz vaših ust ni | čuti | neprimerne besede.Vas lahko posluša najbolj | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 101 201 301 401 501 601 701 801 901 1.001 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |