čuti (601-700)

bilo opaziti luči. Vaščani so že spali vsi in	čuti	ni bilo glasu.Lezel je strahotno mimo hiš ter	A
se gonja iz doline zopet obrne proti vrhu.	Čuti	je, kako ranjeni medved prav blizu hrušči po	A
se! Danes mi je odleglo in tako lahko se mi	čuti	telo, da bi kar odplul z njim pod visoko nebo	A
denarja k nam. Kadar je kdo kaj poslal, moral sem	čuti:	mTa je zopet poslal toliko in toliko.l In popisaval	A
prodajalkin mrki obraz in zapela. Kot en glas je bilo	čuti	pesem najinih radostnih duš.Dvigovala se je	A
staraš! Sicer pa je mož star toliko, kolikor se	čuti,	« se je Krištof nasmehnil. »Če si res slab in	A
celjsko okolico. Od same objestnosti, ki jo	čuti	oborožen in neodgovoren suženj, so rogovilili	A
krepilna rosa mu vrača vero, da se z zemljo	čuti	eno in blizu Boga.« »Z njo je zmerom ves.	A
potlej pokrižala ... Na čelu in na ustnicah še	čuti	toplino njenih prstov; njena nežna skrb ga meči	A
človek naj Boga išče tudi v srcu. Kdor ga ne	čuti	tam, ga ne najde nikjer več.« »Pač res.	A
kakor nikoli upal ni, veselja in sreče pa le ne	čuti	čisto do dna, spomin mu venomer išče le rajnco	A
O, pač. Od jeza je bilo	čuti	glasno hrumenje. Ne. Tolikega hrupa ne delata	A
so ga glodali bobri. Še celo iz vode je bilo	čuti	pridušeno škrtanje. Uhuuu, uhuuu, uhuuu, je	A
kratke besede, kadar ga skrbi. Da mu pokaže, kako	čuti	z njim, je spet spregovorila in rekla: »Že pred	A
molče globoko priklonil, da pokaže, kako se	čuti	počaščenega.Nato sta si pa preudarni Ostrorogi	A
iz doline zadaj za hribom skoraj na bilo več	čuti,	so prispeli na vrh grebena.Po rebri navzdol	A
po mesu in pričeli jesti. Nekaj časa je bilo	čuti	samo žvekanje ust.Potem se je prvi oglasil Jazon	A
popoldneva nekako. Naj nikar ne mislijo, kako se	čuti	počaščenega, če ga vabijo na svojo znamenito	A
Svizec je gnal črede. Že je bilo	čuti	njegove rezke brlizge. Ostrorogi in Srnjak sta	A
strani preizobražen, da bi bil javno kazal, da ga	čuti.	Bilo je torej povsem naravno, da je dr. Burger	A
z mize in ga potisnil v žep tako, da je bilo	čuti,	da tolar ni samec, nego ima še nekaj tovarišev	A
pretrda, ošabnost prevelika, da bi bil izdal, kar	čuti.	Mislil je, da bi bilo sramotno materi pokazati	A
razkazovati, človeku, ki v tem hipu bolj kakor kdaj	čuti	svojo slabost, navadno nekaj tesno pri srcu	A
moreta dati, kar si poželi naš duh, ki se ne	čuti	domačega.Zato si naš duh svoj svet ustvari,	A
dober človek iz hvaležnosti nekako približanega	čuti	tistemu, ki mu je ravno iz kake neprijetne situacije	A
rodi mati narava, daruje meni. Tako se človek	čuti	gospodarja na tem svetu; to ga mora povzdigniti	A
je odkritosrčno prijateljstvo mogla ponuditi,	čuti	zanjo vec, neizmerno več. In ona?	A
pol podrte podobe križanega Zveličarja ni bilo	čuti	in videti ni živega ni mrtvega.Kotanja je bila	A
človeštva in tam suh, navaden človek, ki morda še ne	čuti	globlje, kakor vidi, ki ima morda ozke in omejene	A
se že! In kako bi se človek mogel ustavljati	čuti,	ki mu je mila, za katero mu je sam stvarnik	A
Mladeniču je beseda zastala. Videlo se je, da res	čuti,	kar pravi. »Hvala ti!	A
toliko počasneje je korakal. Raznovrstni	čuti	so ga premagovali.Srce mu je bilo polno.	A
gospodarja, kar mu je jako olajšalo bolezen, ki jo	čuti	vsak slovenski oče, ako mora zeta vzeti in tako	A
in najstalnejši med tako imenovanimi blagimi	čuti	v človeku.Prijateljstvo se razbije nad prekleto	A
smela žakelj ječmena zasuti. Žive duše ni nikjer	čuti;	menda so že odšli francoski in hrvaški soldatje	A
nič žalega primerilo, obhajali so jo sladkejši	čuti	upanja bodočega življenja.Saj je bil mlad in	A
niso mogli Turki izruvati popolnoma človeške	čuti?	Ali tudi pozabljenost ni pokrila vsega, kar si	A
nemirneje zibali, dasi je bilo vetra še prav malo	čuti.	Ovčji pastir Stoklas, ki je šepal na eno nogo	A
pa me je že Ančka prehitela, ki se še sedaj	čuti	počaščeno, da njena ovca nosi veliki zvonec	A
kakor z vsemi, z mladimi in starimi, več pa ne	čuti	do nje.Še več; da ve, kako je Meti všeč, pa	A
po druščini. Stresel ga je hlad: »Zverina že	čuti	zimo in ve, da je prešel pastirjem čas.Zato	A
in drvel, kakor bi se bil splašil: »Volkove	čuti,	« je pomislil Marko, nategnil vajeti, da bi se	A
dedca, še v Babjem potoku se je bal volkov in se	čuti	šele sedaj varnega,« so sodili vozarji. Oba	A
32 . / ko ne bi bil od starosti že malo gluh,	čuti	bi bil mogel že tudi divji krik vinjenih pivcev	A
videti nevolje na njegovem starem licu, ni bilo	čuti	godrnjanja iz njegovih ust.Brž je taval klicat	A
Vse se je godilo tiho; dirjajočih konj ni bilo	čuti	in sani so brez glasu smučale po snegu; le kraguljci	A
mizo; nekoliko časa v njihovem krogu ni bilo	čuti	drugega nego ropot nožev in vilic.Tudi drugi	A
Vsi so bili že privajeni tega in zato ni bilo	čuti	nobenega ugovora ali upora. »Kako vam ugaja	A
sedel poleg voznika in molčal. Razni, neumljivi	čuti	so ga obhajali in, ko je zrl predse na belo	A
se še bolj pritisnil k deblu. Tako je moral	čuti	pogovor onih dveh, ker čolnič se ni ganil izpod	A
resnobe in zamišljenosti. Še citata ni bilo	čuti	iz njegovih ust, kar je bilo sicer vendar navadno	A
vitko plesalko ter v rokah in ob vsem životu	čuti,	kako naglo vre njej kri po žilah. Gori v kotu	A
prosite!« reče s smehom in glasno, da jo je moral	čuti	Meden, ter potegne majhno cvetko iz šopa in	A
šepetaje, da je neumljivo, kako ga je mogla	čuti;	pa čula ga je dobro.Zganila se je malo, pa slonela	A
skovikale venomer mlade sove. Drugega glasu ni bilo	čuti.	Tam daleč pod drenovskim gradom so zaukali čez	A
vajeti, stopi kobila korak naprej, toda takoj	čuti,	da voz ne gre sam ob sebi za njo; obstala je	A
krepko, dasi polagoma, tiščal naprej; komaj	čuti	kobila, da se voz za njo pomiče, in ker je v	A
prizora niso opazili. Doli na robu gozda je bilo	čuti	že njihovo veselo govorjenje, ko je Peter stal	A
pogovoru onih pri nasprotni mizi ni mogel mnogo	čuti,	le Ivaničev kričeči glas bil mu je vedno na	A
od Vrbanoja!« V molku, ki je zopet nastal,	čuti	je bilo le tikanje ure v prednji sobi in dihanje	A
učnih uspehih. Vrbanojka se obrne, toda dobro	čuti	skoro pazne poglede onih dveh. »Kaj	A
bliža, in dasi ni bilo verjetno, da more kdo	čuti	njiju tihi razgovor, vendar si ne upa izpregovoriti	A
Umolknila sta vnovič in dolgo ni bilo drugega	čuti	nego pokanje gorečih drv in šumenje kropa, ki	A
nekolikokrat vstal in šel k oknu poslušat, ni li	čuti	kaj nenavadnega.Drugega dne se je hipoma ustavil	A
dobro zrno, ki ga mora človek vesel biti, ako ga	čuti.	« »In koliko talentov se pokoplje in koliko jih	A
nerazumljivo, dokler ga ne poskušamo sami. Vsak	čuti	le lastno nesrečo ‒ tuje ne, in vendar so vse	A
jesen se je bližala in ptičkov je bilo malo	čuti;	le predrzne šoje so kričale, skakaje od veje	A
nekako nemirno okoli gledaje sede na klop. »Ali	čuti,	da sem tukaj?Morda me pričakuje,« ugiblje skriti	A
/ . / stran 7 . / Ta dan popoldne je bilo	čuti	od Kamniške Bistrice sem gosto streljanje, kmalu	A
seno na travniku ob Radomlji, in ker je bilo	čuti	tako streljanje tedaj skoro vsak teden, se ni	A
Polonica je pozabila Andreja, o katerem ni bilo več	čuti,	odkar so ga tako siloma vtaknili med vojake	A
malomarno vrže še ogel starega kruha na mizo. Vid	čuti	vso to neprijaznost, a pomagati si ne more,	A
vidi enako. Kadar je šla Jerica mimo, ni bilo	čuti	opazk, ki bi kaj posebnega nameravale.Vedeli	A
vlekel na uho, ali oni odhaja. Ko ni bilo več	čuti	stopinje, odprl je zopet tiho vrata in šel po	A
najvarnejši prostor ‒ v klet. Tam ju ni mogel	čuti	nihče, niti ne videti, ker klet ni imela oken	A
nista vedeli, kam bi utekli. Ubožici sta morali	čuti	nove besede, katerim še pojma nista znali, in	A
korake in posegel, kjer bi bilo treba.« Samorad	čuti	pod seboj tla ljube domače zemlje, radosten	A
« »Kajne, kri ti vre v glavo, ker si moral	čuti	to resnico?V ljubezni, ki je z rastočo strastjo	A
ne morete pojmiti, ker ne veste, kako globoko	čuti	žensko srce!Premagala sem obup in se vrnila	A
Vse to je dim in pena. Mož	čuti,	da se mu majó tla pod nogami in zato išče podpore	A
jeziku!... Ta Ljudmila je prava ubožica in to	čuti	že sama.Mož je zaigral poslednje novce v Monaku	A
prijazno niti sovražno, ko ničesar ne čuje in ne	čuti	ter ne vidi okoli sebe ne luči ne teme!Vendar	A
Ako si tega ne verjame, pa zopet ne vidi in ne	čuti	ničesar v grobotni praznini. »Ali je sedaj poletje	A
spovedi, onda bo vsaka po vrsti povedala, da	čuti	do mene prav tako malo kakor do vas.O vsem tem	A
poznate plemstva, torej ne pojmite, kako bridko	čuti	življenjsko breme zaveden vnuk slavnih in bogatih	A
listin in električnih posnetkov. Tam utegnete	čuti	govore, razzvenele pred stoletji, prav tako	A
svest si pomoči mogočnega Abadona; danes pa	čuti	prav tistega duha kruto mogočnost: telo mu je	A
Dočim se leskečeš v visokosti in v odlikah,	čuti	se narod samega sebe čaščenega, da ima takovega	A
ostarelo in oslabelo; tudi moj duh se v njem ne	čuti	več tako doma kakor pred zamenom za lev.Ko me	A
čutil svetožalje kakor medel bolnik; pesnik	čuti	svetožalje kakor sočuten lečnik ob bolnikovi	A
Novorojenček je vekal po stari pravici, ker ga morajo	čuti	vse štiri stene, sicer mu rojenice ne podele	A
pričakujemo vobče; saj se celo posamezni človek	čuti	tako dovršenega, da ne želi, da bi ga Bog preobrazil	A
Matevžem. Milka se suče samo okrog mene, otrok	čuti	z menoj. Utrujen sem.	A
Pištolo drži v roki ... in sedaj ... saj jo že	čuti	na čelu, oni pa pobirajo zadolžnice. Sežgali	A
ni nikdar mislil, niti verjel, da Almira res	čuti	pravo ljubezen do njegovega sina; ali zdaj je	A
same radosti se trese, kolena se mu šibe.	Čuti	se srečnega, presrečnega.Tedaj pa raztegne roke	A
oživlja vse človeštvo; iz tebe izvirajo vsi blagi	čuti,	ki dvigajo človeška srca; ti si življenja vir	A
polno mi je srce, da si duška želé preobili	čuti.	Poznal si mojo ženo, Radovan, gledal si tolikokrat	A
domovino, kričalo in pilo, njega ni bilo ne	čuti	ne videti.Rekel mi je ‒ in kako bi pošten človek	A
srečo in blagostanje na kmetih. Iz vaših ust ni	čuti	neprimerne besede.Vas lahko posluša najbolj	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  101 201 301 401 501 601 701 801 901 1.001 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani