čuti (501-600)

Kaj je to? Anica	čuti	čudovito moč.Ali je res pila smrt?	A
da mi streže po življenju,« misli Anica in	čuti,	da se skoraj onesvešča vsled strahu.Venomer	A
»Vem,« je odvrnila deklica. Zunaj je bilo	čuti	Marjaničin glas, ki ju je klical. »Skrijva	A
Ljudje so trebili in zažigali mah in suhljad.	Čuti	je bilo veselo vriskanje, ko da je čas trgatve	A
kvišku. Z grozo se je zavedla, da nekako ne	čuti	leve noge.Strah, ki jo je prešinil, ji je pognal	A
danes! Od nekod, od vasi gori menda, je bilo	čuti	glas zvonov.Tu pa tam je že v grmu zapel zgodenj	A
mislila Marjanica in odšla. Od vasi sem je bilo	čuti	glas zvonov.Marjanica je potegnila črez čelo	A
podivjanega človeka. Za hip sta utihnila boreča se,	čuti	je bilo le glasno sopenje.Nenadoma pa je začutila	A
»Da!« je odvrnila Anica. Tedaj je bilo	čuti	zunaj korake.Vstopil je odvetnik.	A
odprta pa omahne vanjo. Vidi, da je vino tam, in	čuti,	da je žejen in da bo zdaj zdaj legel, ker se	A
Nihče mu ni pritrdil.	Čuti	je bilo le nerodno ropotanje z žlicami.Možje	A
ki je zopet objela može, je bilo iz kuhinje	čuti,	kako je zavzdihnila župnikova sestra Neža.	A
zavzdihnila župnikova sestra Neža. Tokrat je bilo	čuti	neko stopinjo iz veže in nekdo je potrkal na	A
Možje so molčali. Iz kuhinje je bilo	čuti,	kako je plaho zaklicala župnikova sestra Neža	A
»Pa ta smešna zaupljivost! Ali prav nič ne	čuti,	da ne morem čustvovati z njim in da mi je zadnje	A
Župnik je pokazal z roko na vrata.	Čuti	je bilo samo šum njihovih čižmov z visokimi	A
hoče. Motno išče, da bi povedal iz srca, kakor	čuti,	ne z besedo pismoukov in pisarjev:	A
Vstane, se ove, da ga stresa mraz. Potno srajco	čuti	na koži, od slabosti se je oznojil.Ta slabost	A
oznojil. Ta slabost se mu zdaj zgošča v križu;	čuti	jo kot udarec in kostenico; zamolklo vreže in	A
ustnice, privije zakrament tesneje na prsi in	čuti,	da se je otresel trudnosti.Začne moliti:	A
zemlja upokojila in unesel breg. Ko se ove,	čuti,	da je oglarju v rokah, ki ga je zadel, kakor	A
Nekakšna pijana vedrost se ga loteva.	Čuti,	da ga nosijo, a ne ve, kako.Zdaj vidi in ima	A
umreti... »Da boš morala?« bruhne hripavo vikar in	čuti	topo, kako se pogreza nanj tisto najtežje breme	A
pa ne more sprevesti na pravo pot in misel.	Čuti,	da bi jo moral strahovati silneje, z grozo greha	A
božal, naj bo vendar dobra, naj ume. In kakor	čuti,	tako govori.Kakor mati, kakor oče, kakor brljavemu	A
kumi!« Sliši se, ne pozna lastnega glasu, a	čuti.	Kakor to jutro in ta dan, ko je bil zaspal in	A
grobna tišina je nastala v izbi, da je bilo	čuti	le prasket z voščenk, dimečih se pod nizki strop	A
Oster petelinji glas je udaril onstran od Loga.	Čuti	je bilo šumenje vetrov, ki so gnali visoke oblake	A
podvizalo mimo v cerkev na Ilovici, od koder je bilo	čuti	jutranji zvon.Na biričev klic so stopile iz	A
ki je že umrl. »Toži le še Bogu,« je bilo	čuti	iz množice.Sodnik je zbledel.	A
naj ne plačujejo. Od leta 1706 do 1711 je	čuti	vedno eno in isto pesem: Tolminci da se branijo	A
Mati je stopila za njim.	Čuti	je bilo, ko je začudeno vzkliknila: »Matija	A
« Od Lokvá je bilo	čuti	zvon.Mož je snel kučmo in se pokrižal.	A
Zadaj so šli ljudje.	Čuti	je bilo, da je nekdo zaklical: »Andrej Karnel	A
ni hotel bežati. Nekaj osuplih klicev je bilo	čuti.	»Saj ni Karnel, tolminski birič je, Grandent	A
Komaj so se ljudje tako strnili, že je bilo	čuti	po solkanski vasi peketanje.Samcat jezdec je	A
vztrepetal in se ves zmedel. V splošni tišini je bilo	čuti	le škodoželjni Skoračnikov posmeh: »Tako govori	A
pripravimo se!« Ni minilo dolgo, ko je bilo	čuti	iz vasi konje in korakajoče vojake.Mušketirji	A
razidejo. . / . / stran 276 . / »Ne!« je bilo	čuti	za odgovor. Zopet je tolmačil Radetič, da bo	A
ljudi za seboj. »Udarite, kaj gledate!« je bilo	čuti	Martina Muniha, potem je prišlo do kratkega	A
posamezne strele, sablje so pljuskale, vmes je bilo	čuti	temne udarce s palicami.Mirno je vodil svoje	A
hišo je zavladala tišina. Samo en glas je bilo	čuti.	»Primite ga, pa ga nam dol vrzite.	A
bili krivi. »Kot psa ga bodo pokopali,« je bilo	čuti	čisto vsakdanjo besedo.Bila je tolažilna.	A
mlajšim je spregovoril njihov vrstnik po srcu.	Čuti	jih je bilo, ko so začeli oklicevati razne izmed	A
Tolminski je dejal zelo glasno, da so mogli	čuti	vsi gosti: »Hannibal ante portas ‒ Hanibal stoji	A
Pojdite!« Tedaj je bilo	čuti	pred vrati viharno stopinjo.Nekdo je potrkal	A
je zavpil nekdo med uporniki. Tedaj je bilo	čuti	zaporedoma klic: »Mir!« Viknila sta Radetič	A
strel iz mortalete, so se zaprle tudi trgovine.	Čuti	je bilo razburjene glasove, da bodo kmetje rušili	A
klicali, naj bo mir. »Župani vkup,« je bilo	čuti.	Klic se je ponovil v vse strani.	A
slišal, kako narašča šum množic. Potem je bilo	čuti	strel.Nekomu med kmeti se je sprožila puška	A
množica na mestno hišo. »Zažigajo,« je bilo	čuti	plemiča Orzona, ki je kazal nekam, kjer je bilo	A
Martin Munih in Anže Rink. Zunaj pa je bilo	čuti	krik človeka, zadetega smrtno.Bled se je vrnil	A
vzdramil šum s ceste. Od Ušnika doli je bilo	čuti	pesem.Odmevala je čudno nesoglasno in neubrano	A
da bi se ubranil burje. Iz mesta gor je bilo	čuti	glas polnočnih zvonov in stopinje ljudi, ki	A
vidi ta trenutek Martin in stoče v omrežju.	Čuti,	da se kamen maje.Dela še bolj krčevito.	A
Ne misli več jasno, kaj hoče in kaj dela.	Čuti	motno, da iz ječe ni poti razen one pod spomenikom	A
klobčič vrvi, urezane kot jermen. Tedaj je	čuti	klic straže, nato strel. »Peter, Peter!« zakliče	A
splošnosti, dežele in človeštva, sintetično.	Čuti	življenjski in družbeni problem, pa še ne zna	A
stopil rabelj nasproti in ga potegnil na deske.	Čuti	jih je bilo, kako škripljejo, tolika tišina	A
pesnika. Gradnik kleči z upognjeno glavo, vidi in	čuti,	da se je deska ob njem upognila.Ve, da se je	A
odpre oči, smeh mu ugasne na ustih. Strašno se	čuti,	ko se na glas obtoži: »Ljudje božji!Odpustite	A
Lovrenc se je tedaj zavedel. Vidi kri in jo	čuti	pod nosom. Gnusi se mu in gabi.	A
določeni uri je bilo občinstvo dokaj ravnodušno.	Čuti	je bilo celó šale, da bi moral rabelj plačati	A
skozi nosnice, po dvorišču pa ni pokopal. »Aha,	čuti,	da si že pravi fant!« je rekel ata, ga udaril	A
peklo tega tepca!« . / . / stran 80 . / Komaj	čuti	prelat-polkovnik, da se polega nevihta v srcu	A
Ambrožu obledi rdeče lice, zakaj njega duša že	čuti	bližnjo nevihto. »Petdeset lir, celsissime!	A
resnico od obličja do obličja. Tuje uho ne sme	čuti	mojih besed!« Takoj izpregovori nadškof Martinus	A
senca je legala po krajini. Kakor jok je bilo	čuti	Luce skrhani glas: »ki je za nas krvavo	A
Sonce je še visoko stalo in skoraj ni bilo še	čuti	živali iz gozda.Ko sva zapuščala tratino, je	A
mu zaupanje ter neštetokrat zatrjeval, da se	čuti	visoko počaščenega s tem izkazanim mu zaupanjem	A
zrak okrog sebe, pa je odskakljala kot srna, ki	čuti	lovske pse za sabo.Tukaj sva brez skrbi!	A
Čemu mi iznova in iznova sekate to rano?	Čuti	moram vedno ta mrtvaški zvon!Da ste drugemu	A
Ko sta izpila, je vprašal Piškotov: »Hočeš li	čuti	resnico?« »Govori!«	A
njegovi otroci tik ranarjevih otrok sedeti in	čuti,	da so ravno to kot ti.Pošteno je, da se statuira	A
stokal v zapuščeni noči. Črni nad zvezdami pa me	čuti	ni hotel ter je dopuščal, da sem bil v prah	A
svojem slogu nikake harmonije. Nikjer ni bilo	čuti	človeka!Samo tam v kotu je lajal pes ob verigi	A
a drugega življenja ni bilo niti videti niti	čuti.	S tožnim srcem sedel je dečak ob rob	A
prevaril, ko je poslušal bolj vestno, ni bilo	čuti	ničesar. »In jaz tudi vem, čemu da mora	A
Da Tomaž Ručigaj ni bil že popolnoma pijan,	čuti	bi bil moral, kako je menih z zobmi škripal	A
Vstane. A	čuti	se potrtega na duši in telesu.Boli ga glava	A
opazi. Bogomir pa sloni pred njim in s slastjo	čuti	vpliv svojih besed. »In vi mi ničesar ne rečete	A
stopnicah navzdol. Prestopivši prag nižavski, se	čuti	prerojenega, pomirjenega in pokrepčanega.Hitro	A
mi ne pobegneš!« Roka se ji trese, to dobro	čuti.	»Ali se ti oglaša slaba vest, prijateljica?	A
tu pod vejevjem je skoraj popolnoma temno.	Čuti	ni glasu in nočni mir kraljuje po gaju.Na nebu	A
stezi ji trga nežno obleko. Ali ona tega ne	čuti	in ne opazi, da se je mrak ulegal med grmičevja	A
razburjenega obličja obrniti proti njemu in ko	čuti,	da se ji treseta ti ročici in da pričenja jokati	A
in napravljata hrup, kakor ga sodni dan ne bo	čuti!	Mestni gospodje se prikazujejo v množici in s	A
iz materinega jezika, večno je resnična! To	čuti	človek najbolj tedaj, ko v sivi starosti zapušča	A
Filip sam ostal na hodniku, imel je priliko	čuti	tale razgovor v zapuščeni obednici. »Pij še	A
kakor da se je prebudil iz dolgega spanja. Živo	čuti,	da je zdaj dospel do razpotja v življenju svojem	A
prikloni. Grof je govoril tako, da se je moralo	čuti	iz naglašanja njegovih besed, da hoče mlademu	A
Pazno se je ozrl na vse strani. Nikogar ni bilo	čuti.	Nekje iz obleke je vzel v bel papir skrbno zavit	A
cigani onokrat kuhali. V celem gozdu ni bilo	čuti	glasu in prav lahko bi bil zaspal, kdor bi bil	A
ošabno, pa vendar tako, da je kazala, da se	čuti	plemenitega stanu.Spoznala me je, pristopila	A
grajsko dvorišče. V velikem poslopju ni bilo	čuti	življenja.Samo po hodniku pred škofovim stanovanjem	A
Njegovo vedenje je povsem kazalo, kako visoko se	čuti	počaščenega, da sme svojeročno voditi konja	A
Ali ob času naše pripovesti so vladali verski	čuti	poznani svet, in tudi po Slovenskem so ti čuti	A
čuti poznani svet, in tudi po Slovenskem so ti	čuti	vžigali sovraštvo in tugo ter zatirali vse druge	A
Tudi Carolus Kosem, z zbujenimi domovinskimi	čuti	po temnem potu hodeč, ni bil si v svesti, da	A
hodeč, ni bil si v svesti, da so mu ravno ti	čuti	s pogumom napojili dušo, da je brez groze stopal	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani