In ko se je s stranske steze vračal na sredo vrta, jo je res zagledal; a takrat ne misli več na odškodnino. Sprva se niti zavedel ni, ker je videl samo od strani črne lase, ki so takó svetli in takó znani; čuti trudnost v kolenih in misli, da bi sedel. Bolj vitka se mu zdi v modri halji in tudi bolj samosvoja, nič več revno dekletce v temnem krilu in beli jo pici.