nova beseda iz Slovenije

čuti (301-400)


v očeh pa se jim je skrival strah, kakršnega      čuti      človek pred neznano bodočnostjo. ‒O, živijo  A
da več ne bo videl doma. Zdelo se mu je, da      čuti      dih smrti.Želel si je Hrvata, da bi mu odgnal  A
njihovih src. Iz oči jim je zijal strah, kakršnega      čuti      človek, ki ve, da ga takoj pograbi smrt. Tik  A
plimovanja v hlačah, ki jo obkrožajo. Ali morda      čuti      vso to zatiščano semenje, ki pobrbotava pod  A
pojasnil. Če pa tudi še ne ve razločno, pa gotovo      čuti.      56.   A
teče desno, včasih se mu oddalji, da ni več      čuti      njegovega brljuzganja. Buterna vrže šopek čez  A
polnijo krpe okoli njega. Kdo razen njega še      čuti      te osje pike v stopalih?Piješ bezgovec, zajemaš  A
pobožnost. Buterna kane za Heleno in zanesljivo      čuti      v njenem hrbtu, kako se vse napovedujoče se  A
hrambah in se ne more nasititi do kraja? Ve in      čuti,      da mu njeno nedoumljivo in brezdanje meso, v  A
iz trga, z avtobusne postaje, in čeprav zdaj      čuti      v nogah vse napore dneva, napravi ovinek mimo  A
vsega? Vedel je, da nič ne ve, in čutil, da vse      čuti.     Je ljubezen živoživost, speča gmota v osrčju  A
jagod je potrebnih, da ubijejo človeka: začetka      čuti      klešče v grlu, težko požira, nakar se pojavijo  A
soku, ohromijo konce živcev, tako da človek ne      čuti      več nekaterih telesnih delov, nato opade hromost  A
premotil čar njenega pasu. Buterna pametuje in      čuti      mrgolenje po telesu, preobraževanje, preoneganje  A
izkušenosti, nobene trdnosti in zrelosti ne      čuti.     Nikake razlike ne odkrije, nič več od smrkavskih  A
sladka v njenih mečinah, in čeprav ni navzoča, jo      čuti      na sebi z vsakim telesnim gibom.Na oklicih je  A
spalničnem pragu, in sapo Potosa, boga poželenja,      čuti      v tilniku.Zdrzne se, ko ga spreleti vednost  A
Razpre ji stegna in zamlaska v močvirje,      čuti      sprejetje, zlomljeni odpor in ovinek, za ovinkom  A
sebe in pusti k sebi, se razodeva in razvnema,      čuti      in razume, spoznava in odkriva, se uči, daje  A
šele to noč v gostinski postelji, ali pa, ker      čuti,      da je odživel človek ob njej pravkar nekaj dolgih  A
in ne dlje, niti za ščepec več, dober zavodar      čuti      meje svojega početja in ne da zlepa dokazov  A
klinih, nastala je ribja tišina, v kateri je bilo      čuti      le dihanje dveh drvarjev in odrezane zastoje  A
spodnjem telesu, našla svoje mesto, se umirila.      Čuti      je, da bo moral nekje in nekako prenočiti, si  A
kakršen sem v resnici bila, gola in naravna, s      čuti      in nagoni obdarovana, prvotna in živa, in ne  A
pomislim, breme je oviralo pri hoji, ni bilo      čuti      korakov, temveč podrsavanje, očitno stavba ni  A
nabrati na vrv, ni je mogel najti, danes bi jo, to      čuti,      čeprav je prepozno, pripravljena je, ker je  A
daljšo ali krajšo »pesem o kaki svatbi«, kakor      čuti,      da sta nevesta in ženin ali bogatejša ali ubožnejša  A
se moremo kaj poméniti, če grmečega Boga ni      čuti      med nami?Vselej so dejali: ‘  A
ob stremenskih jermenih odrgnil stegna in da      čuti      vsled padca s konja bolečino na strani.Poprosil  A
najbolj prazničnih občutkov. Vedel pa je, da že      čuti      del njene sreče, kadar ujame njen globoki pogled  A
dobrega in pravičnega. Užalilo ga je, da se      čuti      onemoglega pred možmi reda in zakona. In orožniki  A
vedenje odpustljivo v tej pustinji. So drugi      čuti,      ki mu poljejo v duševnosti: narodnost, globokočutnost  A
in se ozirati na svojega gospodarja. »Jih že      čuti,     « je rekel Buzduga. »Koga?« je vprašal Lisinski  A
sramežljivost ne pusti, da bi razodela, kar      čuti.     Odhajajoč je rekel, obrnjen k Danici, da se popelje  A
visoko: kam naj bežimo pred nasiljem? I drvar      čuti      dušo in udarce, ki padajo na njegovo kožo.Ne  A
oknu. Osvojilo ga je veselje in v glasu je bila      čuti      razburjenost. »Kadar se peljem tod prek in zagledam  A
35 . / čudil. V tisti moški dobi je bil, ko      čuti      človek v vseh žilicah moč in življenje, ko se  A
jaha mimo nje veličastno in vsemogočno; dobro      čuti      njen strmeči pogled, pa niti z brkom ne trene  A
lepoto in nelepoto dovzetnem človeku, ako se      čuti      nesrečnega in čita lahkokrile romane. In teh  A
godli tako vrlo in krepko, da ni bilo skoro nič      čuti      zlodejskega grohota, ki je po poročilu stresal  A
kar je najbolj treba majhnemu otroku, da se      čuti      domačega pri hiši: vojaško kapico, puško na  A
doli zavihano spodnjo ustnico. In čim več ljudi      čuti      mala umetnica okrog sebe, tem bolj se dere;  A
tudi do širše družine, do naroda ‒ kdor sam ne      čuti      te ljubezni, temu pač tudi razlogi ne pomagajo  A
postelje odmevala nevajena mučna tišina in ni bilo      čuti      mojega diha. Ne le torej, da ji niso v nadlego  A
sama ne briga za svojo žival. Podnevi jih ni      čuti,      nemara počivajo.Noč jih pa oživi in že poznam  A
odklonil, in je malo odpil. Onih dveh ni bilo več      čuti      v veži.‒ Smuk je bil sam.   A
ne bi bil zavezan se tako napenjati, da ga je      čuti      noter v buffet!Ali živa vnema, sveti ogenj tli  A
česar je treba. Zbudili so se mu rodbinski      čuti.     To bi žena gledala!   A
greje, varuje, prizanaša, in ljubezen otroka, ki      čuti      tod svoje gnezdo in zavetje!Nič ne dvomim, kam  A
se že ne bi! Uidi!« Tonček je razložil, da      čuti      še posledice prvega bega, kadar sede.In sploh  A
Gledala je čez plot, ali je kdo na vrtu ali ni      čuti      glasu semkaj z dvorišča, saj sestra Nanča ni  A
roko položi na mojo in spet zameži ‒ varnega se      čuti      pri meni.Kdaj si ga ti prislužiš, da mu boš  A
Skrbeti jo je pričenjala bodočnost. Že zdaj      čuti:      velja pravzaprav le toliko, kar zaležejo njene  A
ptičjih gnezdih. Hola, na košatem hrastu je      čuti      čivkanje!Stopi okoli hrasta, da vidi, kje ‒  A
spozna prav sedaj materinsko ljubezen, ko se      čuti      zavrženega in zaničevanega od vsega sveta.Pri  A
okorno človeško besedo vse razodeti, kar ve in      čuti      v tajinstvenih globinah svojih nedrij! Pa je  A
žena dvignila nos in zmajala glavo, da se ne      čuti      prav nič in da je bila soba zvečer temeljito  A
soba zvečer temeljito prezračena. Seveda ne      čuti      ‒ kdaj je še kaj čutila!Na glasu ji poznam:  A
stanov in vsake starosti. Dejali smo, ako kdo      čuti,      da mu peša sila ljubezni, naj zvečer, preden  A
četa). Skratka, kakor se reče: jako solidarno      čuti      s skavtsko družino.Tak se mi zdi, kakor kadar  A
vzdihnila in se plašno ozrla. Iz zvonika je bilo      čuti      težko tiktakanje ure.Kakor bi pribežala v zavetje  A
svojo in za hrano mladičev. Ta lastovica živo      čuti,      kdaj se bliža nevihta in huda ura. Tedaj prifrči  A
lastne krvi zida otrokom hiše. Ki strada, pa ne      čuti      gladu, ki je psovana, pa ne sliši kletev, ki  A
Telesu, toliko jih je. Moj Bog, vse      čuti.     ‒ Torej to je črna vojska.  A
trpiš ti, despot, ali naj se raduje ta, ki edina      čuti      s teboj. Odkar sem brala žalost na tvojem obrazu  A
krog učiteljev. . / . / stran 142 . / Vse      čuti,      kmet in učenjak, težko roko despotovo.Nebo že  A
udarci kopit zagrmi zemlja: dvigne se prah,      čuti      se zamolkel žven ket jekla, trume se vale proti  A
prebudila iz težke dremotnosti, ni bilo več      čuti      trdih korakov.Pomela si je oči, pogledala pričeto  A
rahlo sopla v otroškem snu. Izpred hiše je bilo      čuti      šum curka, ki je tekel v na pol zamrzlo korito  A
Odkar je nehala Štefa jokati, tega glasu ni bilo      čuti      na Podlogu. »Ali ti oče res ne izroči  A
ugotovila, da se sploh ne misli upreti, niti ne      čuti      prevelike želje, da bi jo Ivan hotel potegniti  A
je vsa zvezana. Hkrati se je ostro in z vsemi      čuti      zavedala prostora, v katerem je stala, temno  A
oči so bile voljne videti samo nekoga, njeni      čuti      voljni zaznati samo eno bližino in se spojiti  A
Miloša in ga naravnost vprašala, kaj pravzaprav      čuti      do tebe in kako si on predstavlja vajino skupno  A
vsako uro, ki mine, preden se zasvita, Lina      čuti,      da postaja čedalje bolj prozorna, ker izgublja  A
obstoji in si ne upa dvigniti oči, kajti v srcu      čuti,      da se bodo njegove oči srečale s tisto, ki se  A
mnogimi pozdravljajočimi rokami tudi njeno in      čuti,      da velja njeno mahanje samo njemu, njemu edinemu  A
bližal s plašno sramežljivostjo, kakor da se ne      čuti      vrednega, da bi ji lahko služil.Vedno je rad  A
donela pobožno zategnjena pesem. Lovrekovi      čuti,      ki so sicer verno pristrezali raznolike vtise  A
Ničesar ne zamolči prijatelju, z olajšanjem      čuti,      kako z nemirno žuborečimi besedami poka železni  A
ter se junaško javiš gospodom orožnikom ...«      Čuti,      da se prijatelj v svoji živčni razdraženosti  A
Ustnice dragih oseb se premikajo in Lovrek      čuti,      da mu hočejo nekaj razodeti, nekaj velikega  A
opaja. Molče pritiska svojo deco na prsi - in      čuti,      kako vstaja z njih usodna teža, ki mu je doslej  A
odgovarja globoki glas njegovega očeta... Da, zdaj      čuti:      doživlja, z vso dušo doživlja...Doživlja trenutek  A
je, da bi okamenel na svojem mestu, z istimi      čuti      in isto leno, trudno srečo.Vznemirjala ga je  A
naokrog. Tu je tiho in mrtvaško, od nikoder ni      čuti      koraka; samó tam iz daljave prihaja motno šumenje  A
misel, da bi se ozrl nanje, nobenega glasú ni      čuti      izza tesno zagrnjenih oken; samo časih, pozno  A
stran 30 . / čaš ... Kje so tisti trenotki, ko ne      čuti      srce v sebi ničesar zlega, ko ne vidi temnih  A
kar mi pripoveduješ!“ Človek pa vé natanko in      čuti      v svojem srcu, da je govoril resnico ...Zatorej  A
gospodje občinski svetniki, - vendar njihovi      čuti      niso bili niti senca proti onim,ki so ovladali  A
skrbi; kakor sanje je njegovo potovanje, ne      čuti      nog ne samega sebe, ne gleda naprej, ne ozira  A
pomaranč, jabolk. Tako tiho je hodil, da ni bilo      čuti      koraka.In ko je šel mimo, je bil njegov obraz  A
dokumente svojega delovanja in napredka. Kar      čuti      in misli in po čemer hrepeni vsa velika pisana  A
umetnik na plačilo ... Plačane misli, plačani      čuti,      - kaj imajo opraviti z umetnostjo?Kar govoriš  A
začutil se je krepkega in velikega, kakor se      čuti      človek, kadar imá veličastno nalogo pred seboj  A
je govoril o ‚palažâju‘... Tisto je potreba, da      čuti      v srcu, da misli in reče, kar čuti v srcu tisočero  A
potreba, da čuti v srcu, da misli in reče, kar      čuti      v srcu tisočero obloženih ljudi in ne more izreči  A
objemala tista mehka, topla sanjavost, ki jo      čuti      človek samo v najlepših kratkih trenotkih.Hodil  A
nesrečnik! Mati je vajena trpljenja, morda ga še ne      čuti      več.Samo ona čuti, ves tovor je na njenih plečih  A
trpljenja, morda ga še ne čuti več. Samo ona      čuti,      ves tovor je na njenih plečih, na teh slabih  A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA