nova beseda iz Slovenije
v očeh pa se jim je skrival strah, kakršnega | čuti | človek pred neznano bodočnostjo. ‒O, živijo | A |
da več ne bo videl doma. Zdelo se mu je, da | čuti | dih smrti.Želel si je Hrvata, da bi mu odgnal | A |
njihovih src. Iz oči jim je zijal strah, kakršnega | čuti | človek, ki ve, da ga takoj pograbi smrt. Tik | A |
plimovanja v hlačah, ki jo obkrožajo. Ali morda | čuti | vso to zatiščano semenje, ki pobrbotava pod | A |
pojasnil. Če pa tudi še ne ve razločno, pa gotovo | čuti. | 56. | A |
teče desno, včasih se mu oddalji, da ni več | čuti | njegovega brljuzganja. Buterna vrže šopek čez | A |
polnijo krpe okoli njega. Kdo razen njega še | čuti | te osje pike v stopalih?Piješ bezgovec, zajemaš | A |
pobožnost. Buterna kane za Heleno in zanesljivo | čuti | v njenem hrbtu, kako se vse napovedujoče se | A |
hrambah in se ne more nasititi do kraja? Ve in | čuti, | da mu njeno nedoumljivo in brezdanje meso, v | A |
iz trga, z avtobusne postaje, in čeprav zdaj | čuti | v nogah vse napore dneva, napravi ovinek mimo | A |
vsega? Vedel je, da nič ne ve, in čutil, da vse | čuti. | Je ljubezen živoživost, speča gmota v osrčju | A |
jagod je potrebnih, da ubijejo človeka: začetka | čuti | klešče v grlu, težko požira, nakar se pojavijo | A |
soku, ohromijo konce živcev, tako da človek ne | čuti | več nekaterih telesnih delov, nato opade hromost | A |
premotil čar njenega pasu. Buterna pametuje in | čuti | mrgolenje po telesu, preobraževanje, preoneganje | A |
izkušenosti, nobene trdnosti in zrelosti ne | čuti. | Nikake razlike ne odkrije, nič več od smrkavskih | A |
sladka v njenih mečinah, in čeprav ni navzoča, jo | čuti | na sebi z vsakim telesnim gibom.Na oklicih je | A |
spalničnem pragu, in sapo Potosa, boga poželenja, | čuti | v tilniku.Zdrzne se, ko ga spreleti vednost | A |
Razpre ji stegna in zamlaska v močvirje, | čuti | sprejetje, zlomljeni odpor in ovinek, za ovinkom | A |
sebe in pusti k sebi, se razodeva in razvnema, | čuti | in razume, spoznava in odkriva, se uči, daje | A |
šele to noč v gostinski postelji, ali pa, ker | čuti, | da je odživel človek ob njej pravkar nekaj dolgih | A |
in ne dlje, niti za ščepec več, dober zavodar | čuti | meje svojega početja in ne da zlepa dokazov | A |
klinih, nastala je ribja tišina, v kateri je bilo | čuti | le dihanje dveh drvarjev in odrezane zastoje | A |
spodnjem telesu, našla svoje mesto, se umirila. | Čuti | je, da bo moral nekje in nekako prenočiti, si | A |
kakršen sem v resnici bila, gola in naravna, s | čuti | in nagoni obdarovana, prvotna in živa, in ne | A |
pomislim, breme je oviralo pri hoji, ni bilo | čuti | korakov, temveč podrsavanje, očitno stavba ni | A |
nabrati na vrv, ni je mogel najti, danes bi jo, to | čuti, | čeprav je prepozno, pripravljena je, ker je | A |
daljšo ali krajšo »pesem o kaki svatbi«, kakor | čuti, | da sta nevesta in ženin ali bogatejša ali ubožnejša | A |
se moremo kaj poméniti, če grmečega Boga ni | čuti | med nami?Vselej so dejali: ‘ | A |
ob stremenskih jermenih odrgnil stegna in da | čuti | vsled padca s konja bolečino na strani.Poprosil | A |
najbolj prazničnih občutkov. Vedel pa je, da že | čuti | del njene sreče, kadar ujame njen globoki pogled | A |
dobrega in pravičnega. Užalilo ga je, da se | čuti | onemoglega pred možmi reda in zakona. In orožniki | A |
vedenje odpustljivo v tej pustinji. So drugi | čuti, | ki mu poljejo v duševnosti: narodnost, globokočutnost | A |
in se ozirati na svojega gospodarja. »Jih že | čuti, | « je rekel Buzduga. »Koga?« je vprašal Lisinski | A |
sramežljivost ne pusti, da bi razodela, kar | čuti. | Odhajajoč je rekel, obrnjen k Danici, da se popelje | A |
visoko: kam naj bežimo pred nasiljem? I drvar | čuti | dušo in udarce, ki padajo na njegovo kožo.Ne | A |
oknu. Osvojilo ga je veselje in v glasu je bila | čuti | razburjenost. »Kadar se peljem tod prek in zagledam | A |
35 . / čudil. V tisti moški dobi je bil, ko | čuti | človek v vseh žilicah moč in življenje, ko se | A |
jaha mimo nje veličastno in vsemogočno; dobro | čuti | njen strmeči pogled, pa niti z brkom ne trene | A |
lepoto in nelepoto dovzetnem človeku, ako se | čuti | nesrečnega in čita lahkokrile romane. In teh | A |
godli tako vrlo in krepko, da ni bilo skoro nič | čuti | zlodejskega grohota, ki je po poročilu stresal | A |
kar je najbolj treba majhnemu otroku, da se | čuti | domačega pri hiši: vojaško kapico, puško na | A |
doli zavihano spodnjo ustnico. In čim več ljudi | čuti | mala umetnica okrog sebe, tem bolj se dere; | A |
tudi do širše družine, do naroda ‒ kdor sam ne | čuti | te ljubezni, temu pač tudi razlogi ne pomagajo | A |
postelje odmevala nevajena mučna tišina in ni bilo | čuti | mojega diha. Ne le torej, da ji niso v nadlego | A |
sama ne briga za svojo žival. Podnevi jih ni | čuti, | nemara počivajo.Noč jih pa oživi in že poznam | A |
odklonil, in je malo odpil. Onih dveh ni bilo več | čuti | v veži.‒ Smuk je bil sam. | A |
ne bi bil zavezan se tako napenjati, da ga je | čuti | noter v buffet!Ali živa vnema, sveti ogenj tli | A |
česar je treba. Zbudili so se mu rodbinski | čuti. | To bi žena gledala! | A |
greje, varuje, prizanaša, in ljubezen otroka, ki | čuti | tod svoje gnezdo in zavetje!Nič ne dvomim, kam | A |
se že ne bi! Uidi!« Tonček je razložil, da | čuti | še posledice prvega bega, kadar sede.In sploh | A |
Gledala je čez plot, ali je kdo na vrtu ali ni | čuti | glasu semkaj z dvorišča, saj sestra Nanča ni | A |
roko položi na mojo in spet zameži ‒ varnega se | čuti | pri meni.Kdaj si ga ti prislužiš, da mu boš | A |
Skrbeti jo je pričenjala bodočnost. Že zdaj | čuti: | velja pravzaprav le toliko, kar zaležejo njene | A |
ptičjih gnezdih. Hola, na košatem hrastu je | čuti | čivkanje!Stopi okoli hrasta, da vidi, kje ‒ | A |
spozna prav sedaj materinsko ljubezen, ko se | čuti | zavrženega in zaničevanega od vsega sveta.Pri | A |
okorno človeško besedo vse razodeti, kar ve in | čuti | v tajinstvenih globinah svojih nedrij! Pa je | A |
žena dvignila nos in zmajala glavo, da se ne | čuti | prav nič in da je bila soba zvečer temeljito | A |
soba zvečer temeljito prezračena. Seveda ne | čuti | ‒ kdaj je še kaj čutila!Na glasu ji poznam: | A |
stanov in vsake starosti. Dejali smo, ako kdo | čuti, | da mu peša sila ljubezni, naj zvečer, preden | A |
četa). Skratka, kakor se reče: jako solidarno | čuti | s skavtsko družino.Tak se mi zdi, kakor kadar | A |
vzdihnila in se plašno ozrla. Iz zvonika je bilo | čuti | težko tiktakanje ure.Kakor bi pribežala v zavetje | A |
svojo in za hrano mladičev. Ta lastovica živo | čuti, | kdaj se bliža nevihta in huda ura. Tedaj prifrči | A |
lastne krvi zida otrokom hiše. Ki strada, pa ne | čuti | gladu, ki je psovana, pa ne sliši kletev, ki | A |
Telesu, toliko jih je. Moj Bog, vse | čuti. | ‒ Torej to je črna vojska. | A |
trpiš ti, despot, ali naj se raduje ta, ki edina | čuti | s teboj. Odkar sem brala žalost na tvojem obrazu | A |
krog učiteljev. . / . / stran 142 . / Vse | čuti, | kmet in učenjak, težko roko despotovo.Nebo že | A |
udarci kopit zagrmi zemlja: dvigne se prah, | čuti | se zamolkel žven ket jekla, trume se vale proti | A |
prebudila iz težke dremotnosti, ni bilo več | čuti | trdih korakov.Pomela si je oči, pogledala pričeto | A |
rahlo sopla v otroškem snu. Izpred hiše je bilo | čuti | šum curka, ki je tekel v na pol zamrzlo korito | A |
Odkar je nehala Štefa jokati, tega glasu ni bilo | čuti | na Podlogu. »Ali ti oče res ne izroči | A |
ugotovila, da se sploh ne misli upreti, niti ne | čuti | prevelike želje, da bi jo Ivan hotel potegniti | A |
je vsa zvezana. Hkrati se je ostro in z vsemi | čuti | zavedala prostora, v katerem je stala, temno | A |
oči so bile voljne videti samo nekoga, njeni | čuti | voljni zaznati samo eno bližino in se spojiti | A |
Miloša in ga naravnost vprašala, kaj pravzaprav | čuti | do tebe in kako si on predstavlja vajino skupno | A |
vsako uro, ki mine, preden se zasvita, Lina | čuti, | da postaja čedalje bolj prozorna, ker izgublja | A |
obstoji in si ne upa dvigniti oči, kajti v srcu | čuti, | da se bodo njegove oči srečale s tisto, ki se | A |
mnogimi pozdravljajočimi rokami tudi njeno in | čuti, | da velja njeno mahanje samo njemu, njemu edinemu | A |
bližal s plašno sramežljivostjo, kakor da se ne | čuti | vrednega, da bi ji lahko služil.Vedno je rad | A |
donela pobožno zategnjena pesem. Lovrekovi | čuti, | ki so sicer verno pristrezali raznolike vtise | A |
Ničesar ne zamolči prijatelju, z olajšanjem | čuti, | kako z nemirno žuborečimi besedami poka železni | A |
ter se junaško javiš gospodom orožnikom ...« | Čuti, | da se prijatelj v svoji živčni razdraženosti | A |
Ustnice dragih oseb se premikajo in Lovrek | čuti, | da mu hočejo nekaj razodeti, nekaj velikega | A |
opaja. Molče pritiska svojo deco na prsi - in | čuti, | kako vstaja z njih usodna teža, ki mu je doslej | A |
odgovarja globoki glas njegovega očeta... Da, zdaj | čuti: | doživlja, z vso dušo doživlja...Doživlja trenutek | A |
je, da bi okamenel na svojem mestu, z istimi | čuti | in isto leno, trudno srečo.Vznemirjala ga je | A |
naokrog. Tu je tiho in mrtvaško, od nikoder ni | čuti | koraka; samó tam iz daljave prihaja motno šumenje | A |
misel, da bi se ozrl nanje, nobenega glasú ni | čuti | izza tesno zagrnjenih oken; samo časih, pozno | A |
stran 30 . / čaš ... Kje so tisti trenotki, ko ne | čuti | srce v sebi ničesar zlega, ko ne vidi temnih | A |
kar mi pripoveduješ!“ Človek pa vé natanko in | čuti | v svojem srcu, da je govoril resnico ...Zatorej | A |
gospodje občinski svetniki, - vendar njihovi | čuti | niso bili niti senca proti onim,ki so ovladali | A |
skrbi; kakor sanje je njegovo potovanje, ne | čuti | nog ne samega sebe, ne gleda naprej, ne ozira | A |
pomaranč, jabolk. Tako tiho je hodil, da ni bilo | čuti | koraka.In ko je šel mimo, je bil njegov obraz | A |
dokumente svojega delovanja in napredka. Kar | čuti | in misli in po čemer hrepeni vsa velika pisana | A |
umetnik na plačilo ... Plačane misli, plačani | čuti, | - kaj imajo opraviti z umetnostjo?Kar govoriš | A |
začutil se je krepkega in velikega, kakor se | čuti | človek, kadar imá veličastno nalogo pred seboj | A |
je govoril o ‚palažâju‘... Tisto je potreba, da | čuti | v srcu, da misli in reče, kar čuti v srcu tisočero | A |
potreba, da čuti v srcu, da misli in reče, kar | čuti | v srcu tisočero obloženih ljudi in ne more izreči | A |
objemala tista mehka, topla sanjavost, ki jo | čuti | človek samo v najlepših kratkih trenotkih.Hodil | A |
nesrečnik! Mati je vajena trpljenja, morda ga še ne | čuti | več.Samo ona čuti, ves tovor je na njenih plečih | A |
trpljenja, morda ga še ne čuti več. Samo ona | čuti, | ves tovor je na njenih plečih, na teh slabih | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |