nova beseda iz Slovenije
poravna njen sin Rajko, njegov vnuk. Ona to | čuti, | ona to ve.Kakor čudež jo je prerodilo to spoznanje | A |
Ah, ne, proč, dvomi! Ona | čuti, | ona ve, da je ne bodo goljufale nade, ki jih | A |
doletela prezgodaj smrt zaradi njega, in on ne | čuti | nobene krivde, nobenega kesanja.Le slučaj mu | A |
občutek, jahati na lepem konju!... Človek se | čuti | vzvišenega nad navadne plebejce... Kakor blisk | A |
da je bolje popustiti vajeti, da jih komaj | čuti, | in jih vendar obdržati v rokah.Morda ga le obvaruje | A |
česar ni bilo, ušesa slišala, česar ni bilo | čuti. | Iz vseh kotov že je prežala groza nanjo. | A |
namesto hranilnih bukvic, he, he... Slaje spi, če | čuti | kaj pod zglavjem...Vem, da še ni zapazila... | A |
je moja dušica, moja dekličica, ali vidi in | čuti, | kadar se mi zakale oči. In potem sva večerjali | A |
jo rada, ali vzgajam jo tako, da že tudi sama | čuti | odgovornost za svojo osebo. Če pade, je ne hitim | A |
trenutkih ne poznam usmiljenja. Toda ona vseeno | čuti | mojo slabost in skuša potolažiti moje ogorčenje | A |
vzeti v roke in jo moram tolažiti in šele, ko | čuti, | da jo imam rada, jako rada, se umiri in postane | A |
dogodkih v naši hiši. GUERRA Edini, ki globoko | čuti | s teboj. BEATRICE In nihče bolj ne potrebuje | A |
Napitek ne upijani takoj. Najprej se | čuti | človek težkega, kmalu globoko zadremlje in ima | A |
lahko le v duši kakor je njegova, v srcu, ki | čuti | usmiljenje z neizmernim trpljenjem v neštevilnih | A |
Sin ima srce, ki je tako nadnaravno vroče, da | čuti | usmiljenje do vseh.S solzami in pokleki je dosegel | A |
tista prava. In živci, ti odlični kazalci, pa | čuti | s svojimi izbruhi blaženosti in mučnosti vse | A |
bilo videti iskreno. Da bi mu pokazal, kako ne | čuti | nobene zamere, ga je naprosil, naj ju pospremi | A |
blagovolili imenovati prijatelj te osebe, se vam le‐ta | čuti | dolžno to prijateljstvo vrniti z dobrim nasvetom | A |
izoblikuje trdo kamenje, pri tem pa seveda ne | čuti | več ostrih bolečin, kakor jih čutijo tvoji prsti | A |
pekočina na prstih v primerjavi s tesnobo, ki mi jo | čuti | srce!« je premišljevala. »Moram in moram kako | A |
vprašal, ali jo boli, odgovorila je, da ne. In kaj | čuti | zdaj?Videla je v svoje telo. | A |
Našteli so samo tri, ne več! Duša | čuti, | spoznava, hoče.Na področju čutenja razlikujemo | A |
Noarisova je hotela zvedeti od Pécucheta, ali ne | čuti | nobene spremembe, recimo sreče, in s takimi | A |
da si domala zanikal tisto, kar so sporočali | čuti. | Navsezadnje bo Partija oznanila, da je dva in | A |
sta si stala nasproti in zdelo se mu je, da ne | čuti | drugega kot željo po tem, da bi zbežal.Srce | A |
zanju, oziroma videti je bilo, kot da ga ne | čuti. | Winstona je prešinila misel, da je umetni obraz | A |
drugega.« Nista se dotikala, a zdelo se mu je, da | čuti | drhtenje Julijinega telesa.Ali pa je bilo to | A |
zorni kot. Celo v svoji grozi se mu je zdelo, da | čuti | bolečino v lastnem telesu, smrtno bolečino, | A |
Bilo mu je mar samo to, da leži pri miru in da | čuti, | kako se mu moč nabira v telesu.Tu pa tam se | A |
razumevajoč dečko in nekako mi je ugajalo, da tako | čuti. | Če je resnično tako čutila. | A |
Podolovemu trepljanju, užije Ortnovo prizanašanje, | čuti | zmagoslavje, ne dá nikomur do besede, tudi Podolu | A |
»Vem, vem, kaj pa misliš!« Maltzahn se | čuti | ob njem na odru negotovega in se naježi. | A |
da bi se o kakšni temi razgovoril, rajši naj | čuti, | da je prišla z njim, da mu odpusti, in ne zato | A |
namaka Vilma svoje roke v toplo, kalno reko, | čuti | urno vodo in njeno deroče vrtinčenje, ne misli | A |
kako so se razletele na drobce, zdaj prvikrat | čuti, | da spet živi v skupnosti.Občuduje organizacijsko | A |
mah ovede, se požene za njo, ptica je pod njo, | čuti | bitje njenega srca v svojih prstih, gleda stran | A |
učinku je podoben kurareu. Rak pade v komo in ne | čuti, | kaj se z njim godi. Šele potem ga lahko skuhamo | A |
prevzet od velikosti in neznanske zarjavelosti, | čuti | spoštovanje do izdelovalcev, ki so se v tridesetih | A |
tvore s celine, on pa že hrope v agoniji in ne | čuti | več zadnjega človeškega stika.In od tod, s te | A |
vas je lahko odpeljal v računalniški center, | čuti | se odgovornega za vas, saj vas je vendar pobral | A |
Plotkin skladbo poprej najavil, kot prej. Orten se | čuti | nemočnega, na koncerte drugače ne hodi, tudi | A |
jelenovih kož pri odprtem ognjišču, da mu toplota, | čuti, | leze navkreber čez vroči bok, gol je. Ženska | A |
pravih mušnic ali spomina na Leno - a Orten se | čuti | lahak, neobremenjen.Stopi k točilni mizi in | A |
hihitanja dovolj. Izpil je svoj kefir in jasno | čuti | Maltzahnovo negotovost, tudi zadržano Nordancovo | A |
Danny ga je pogledal, kot da do njega resnično | čuti | ljubezen.Toda toliko v Dannyjevem življenju | A |
da je že prebolela. Niso doumeli, da Ria še | čuti, | da bo nekoč pozvonil telefon, oglasil se bo | A |
preživetje nedostojanstveno. To je tisto, kar | čuti | Beata, je dejal: da je živeti zločin.Kaj misliš | A |
Judinja) in zakaj so se vdali v svojo usodo, kaj | čuti | do Izraela in do njegovega boja za obstanek | A |
prav res ji je pomežiknil. Pomislila je, da se | čuti | malce užaljeno.Počasi je vstala, da bi odšla | A |
bila moja noga težka. Spraševala sem se, ali | čuti, | kako napeta sem. Nehala je govoriti in me pogledala | A |
ki jo lahko konča le smrt, in ki jo z budnimi | čuti | občutiš kot nežnost samo.Duh pripovedi - kako | A |
kakor pravičnikovo življenje. Podobno morda | čuti | tudi kdo drug med nami, ne samo jaz. Dokaži | A |
napačne, in vidi v pravičnosti največje dobro, | čuti | do nepravičnikov samo veliko popustljivost in | A |
»Tako je.« »Odgovornega se | čuti | človek predvsem za to, kar ljubi?« | A |
dobro opravljano državo primerjali s telesom, ki | čuti | veselje in bolečino vsakega svojega dela.« | A |
poljubiti, zavrniti; tako se bo - bodisi da | čuti | nagnjenje do fantov ali deklet - še z večjo | A |
mora iti pred vrata zdravnikov, in vsakdo, ki | čuti | potrebo, da bi ga kdo vodil, se mora napotiti | A |
se je našemu prijatelju Teagu, namreč da se | čuti | kakor z uzdo privezan na filozofijo.Teages ima | A |
»Ne.« »Tudi drugi | čuti | zvečine, da ne rečem vsi, ne potrebujejo ničesar | A |
je prst v sredini ali na koncu? Ali tudi tip | čuti, | da so prsti debeli ali tanki, mehki ali trdi | A |
tistim, ki vladajo v državi, in se zato sama | čuti | zapostavljeno v primeri z drugimi ženami.Vidi | A |
odra o vsem, kar mu ravno pride na jezik. Če | čuti | zavist do vojakov, začne študirati vojno znanost | A |
nekaterimi spravi, druge pa uniči, in se tako | čuti | varnega pred njimi, začenja zmeraj nove vojne | A |
začenja zmeraj nove vojne,67 da ljudstvo | čuti | potrebo po poveljniku.« »Tako je.« | A |
ali manjše kakor druge ali enako velike, naši | čuti | pogosto zatrjujejo nasprotno.« »Da. | A |
»Da.« »Ob tem pa zdaj razmislimo, ali ne | čuti | sploh nobene bolečine ali - ker to ni mogoče | A |
»Da.« »Če pa človek | čuti, | da ga v istem času in zaradi iste stvari vleče | A |
sleparji - jaz prav za gotovo - ubogi Mitch pa se | čuti | zaradi tega krivega. Zaveda se, da temelj njegovega | A |
Presenetljivo je pa, da podjetje še vedno | čuti | prizadevanje za izdelavo dobrih izdelkov; tisto | A |
zasopel stekel po stopnicah. Zdelo se mu je, da | čuti | prav vsako cigareto, kar jih je kdaj pokadil | A |
in pretrgala tišino. Ni vedel, kaj misli ali | čuti, | vendar se ni hotel razjokati in je raje odšel | A |
ZKS in Jugoslavije, se pri 34 letih še vedno | čuti | poklicanega posegati v študentske zdrahe in | B |
skratka "zapiski iz podtalja" nekega sodobnika, ki | čuti | v realnem življenju in zemeljskem bivanju sploh | B |
svet v dobro in korist človeštva"; Frosja celo | čuti, | kako so razni tehnični aparati in fizikalne | B |
trpljenje je / moč za telo / in človek je, ki | čuti | bolečino; če plezaš, padeš s strehe, kot si | B |
morda še zmeraj najbolj odprta arabska država, | čuti | še danes.Po neki statistiki v tej skoraj 60 | B |
balade tudi kot metrična naloga vseskozi uspešne, | čuti | se, da jih je avtor temeljito brusil in perfekcioniral | B |
meščanskem stanovanju. Tudi današnji človek | čuti | to krizno stanje, njegova izkušnja mu pravi | B |
Literatura ne nastaja samo iz tega, kar pisatelj | čuti | na svojem hrbtu, spolu in v svoji „družbeni | B |
konture historičnih prostorov, ki jih pesnik | čuti | kot organski del svojega bivanja.Intima ni zgolj | B |
gospode, ki jo hočejo zasukati domov, ta se seveda | čuti | dolžnega, da gmoto posvari: Pazi, gmota, zasukati | B |
imenovane množice ničesar ne ustvarjajo, da misli, | čuti | in ustvarja samo posameznik.Toda preden bo v | B |
petletki. Mislim na literaturo, ki sluti in | čuti | stisko srednjeevropskega človeka na robu vseh | B |
svet in življenje. Kaj se pri tem dogaja, kaj | čuti | in kakšna vprašanja si zastavlja, tega ne bo | B |
imenovanega tretjega sveta. Človek-masa, ki se | čuti | popoln in ima sila taksativne ideje o vsem, | B |
živeža, da se veseli življenja? Tudi žival | čuti | bolečine, ki jih zadaja tak človek brez srca | B |
pomoli jezik iz gobca in sope. Med pasjimi | čuti | je najboljši voh, da se moramo včasih prav čuditi | B |
miška le gane v svoji luknji, jo že sliši in | čuti. | Počasi se prikaže mišja glava iz luknje, že se | B |
prezgodaj je še, miš bi utegnila pobegniti. Miška ne | čuti | nevarnega sovražnika in se brez skrbi pokaže | B |
vendar se kmalu spet zasvetijo črna očesca, če | čuti, | da ni nevarnosti. Rada se useda tudi na zadnje | B |
ustrele, ko pride zjutraj domov. Če pa jazbec | čuti, | da so okoli njegove hiše hodili psi ali lovci | B |
izliva v sladko pesem vse svoje čute, kakor jih | čuti | njeno drobno srce; veselje in žalost, ljubezen | B |
se bo pobral in odnesel. Tudi tam, kjer vé in | čuti, | da se mu ni bati človeka, mu zato ni nič bolj | B |
živaljo, temveč kolje in davi in mesari, dokler | čuti | kaj živega okoli sebe.In ravno zato mu je človek | B |
trga in kolje tudi ris brez usmiljenja, dokler | čuti | še kako živo glavo.Ris, katerega so na Koroškem | B |
ter spozna, kar je gledal! Tako govori mož, ki | čuti | človeško, globoko in nežno, pa svojih čustev | B |
vleklo k Aškercu -- kako pesnik goreče in globoko | čuti | z vsemi nesrečnimi, zatiranimi in ogoljufanimi | B |
težkih problemov, katere zunanji svet pozna in se | čuti | od njih odvisnega, pa jih ne more rešiti ...No | B |
poezijo in brez vsake kritike in brez presojevanja | čuti, | kaj je resnična umetnost. Imeniten vzgled Kettejeve | B |
na zunanji tema vsakega posameznega soneta in | čuti | samo mimogrede in komaj zavedno lepote posameznih | B |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 401 501 601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |