čuti (701-800)

Odgovarjal mu je mož, da se zdravega in krepkega	čuti,	da že dolgo ne tako. »Storite mi to dobroto	A
prijela, ko bi bilo le malo bolj mirno; saj ni	čuti	grmečega Boga!« »Za zdaj bodi dovolj, gospod	A
Tudi, kar je govoril o ljubezni? Radovan ne	čuti,	ne ve, kaj je prava ljubezen.Kako bi mogel sicer	A
človeško srce, kar preseza to mero, tega ne	čuti	več. Narava ni dobra mati človeku, vendar za	A
spalo, ko se je vrnil Záboj obilo obložen; vsaj	čuti	je ni bilo.Petru se je odvalil kamen od srca	A
ji, Radovan!« »Odpustil sem ji; moje srce ne	čuti	sovraštva do nje, ne ljubezni ‒ samo usmiljenje	A
Preveč je slišal naenkrat. Zmedeni	čuti	so mu prešinjali prsi; notranji boji so se mu	A
Tako dobro ji je tu déla samota in tihota,	čuti	ni bilo glasu razen prijetno šumečega potoka	A
mati vidi, prestrašena skoči k nji in ko ne	čuti	v nji znamenja življenja, popade jo neizrečena	A
tihi dolinici! ‒ Tako zamišljena deklica ne	čuti,	da se ji bliža mladenič v navadni lovski obleki	A
saj katera beseda bi pa mogla izreči to, kar	čuti	srce, ko bije na ljubečem srcu? »Kaj se me nisi	A
je tudi takih besed, ki bi izgovorile, kar mi	čuti	srce. In tako ostanem pač večno nem!	A
te besede? Saj da so mu šle iz srca, to pač	čuti	vsak, kdor kaj čuti.‒ Te besede govoril je mož	A
so mu šle iz srca, to pač čuti vsak, kdor kaj	čuti.	‒ Te besede govoril je mož, ki je živel v najlepšem	A
hrastovju. Kako majhnega, kako pohlevnega se	čuti	tu človek, vendar ga to čutilo nikakor ne znižuje	A
vanje, v njih živi. In ko mu jih prežene dan,	čuti	se neskončno nesrečnega; tega pa ne pomisli	A
prepričuješ, da je nemogoče; ne posluša te,	čuti	se neizrečeno nesrečno, samemu sebi se smili	A
to smem reči, ne rodi se hudobna misel, tu ni	čuti	žale besede, tu ni sovraštva in zavisti, tu	A
Kmetica hudo zboli. Ko	čuti,	da se ji bliža zadnja ura, začne jo peči vest	A
lahko!« ‒ Potlej umolkne, mirna leži in komaj je	čuti,	da diha, tako da me groza obide. Ravno se je	A
misliti, da se vse te visoke misli, vsi ti globoki	čuti	izgubé in poginejo za zmerom brez sadu, brez	A
truden in pokoja željan ‒ pokoja, kjer nič ne	čuti	ni duh ni telo, kjer mi prestane utripati nemirno	A
slajša od medu in malvazije. Popije prvo kupico,	čuti	se bolj zdravo, nego je bila pred boleznijo	A
je bila pred boleznijo. Popije drugo kupico,	čuti	se bolj močno, nego je bila pred boleznijo.	A
bila pred boleznijo. Popije tretjo kupico,	čuti	se mlado, kakor je bila takrat, ko je šla s	A
števila drugih. Koder sem pa zdaj hodil, ni bilo	čuti	ne enega glasa.Bilo je mrtvo in tiho kakor v	A
Cerovcu. Od nekod bi se moral že vendar kak zvon	čuti.	Kaj ko bi hodil jaz po hudi zmoti zmerom v okoliš	A
in zatiralce in drugimi takimi, plemenitimi	čuti,	ki vnemajo otročja srca.Da je svet lahkoveren	A
zakuril v Podgorju razpor, ki se še zdaj nekoliko	čuti.	Brusničani so se lahko hudili nanjo in na tiste	A
Luna sije« v takem kraju, kjer bi jih mogla	čuti	tista bolehna gospa v Kamovi hiši.Reva je tako	A
slabo zaveda narodnosti in narodnih pravic, ne	čuti	nič slavjanskega ponosa, komaj ve, da je Slovenec	A
in pretepal že v otročjih letih. Slovenec ne	čuti	do norih ljudi dosti usmiljenja. Nekateri misli	A
obsipljejo, zajamejo, bijejo in bodó. On ne	čuti	nobenega udarca, nobene rane, vojskuje se stoje	A
človeka trese, mu ni dobro, ko preboli, se pa	čuti	še bolj zdravega in močnega kakor prej.Zinke	A
blešče iz obližja in daljave. In kako dobro se	čuti	človek na tej naši Trški gori!V prijazni cerkvici	A
naša dolžnost je, zanjo moliti in nocoj pri nji	čuti.	Zaspanec odganjamo z vinom in mladina s kako	A
gospodar je dejal: ‚Ne morem pomagati, morali bodo	čuti	pri nas brez pijače.’Fantje čakajo in čakajo	A
načasti in nahvali svoje dobre matere Marijane in	čuti	znova strašno žejo.More se reči, da je kupica	A
razvnela in se obogatila z novimi podobami,	čuti	in ideali.Kadar se je vrnil nazaj v tovarišijo	A
izviralo iz nepokvarjenega srca. Tu ni bilo	čuti	nobenega kriča, nobene kletve, nobenega prepira	A
tako blago, duh tako obsežen in moder, da se	čuti	vsakdo srečnega v njegovem društvu in je ponosen	A
dosti še iz mnogih drugih vzrokov. Malokdo	čuti,	da se nahajamo na krivi poti.Za bob bi se reklo	A
dobremu možu. Kakor slišim, živi zadovoljno; če se	čuti	srečnega tudi njen mož, nisem vprašal in nisem	A
umrla. Ko jo vpraša zjutraj mož Jože, kako se	čuti,	se mu nasmeje in pravi: »Noge so se mi nocoj	A
in tudi spanje. To ni šala za človeka, če se	čuti	v nevarnosti, da izgubi večno življenje in nebesa	A
blagodatni zgled začel že zdavnaj posnemati in se	čuti	dobrodejno že skoro v vseh slovanskih literaturah	A
razgrize prsi in odnese srce. Revež se prebudi,	čuti,	da mu nekaj manjka, ali ne ve, kaj, in tako	A
razglasili za tako pa tako. Večkrat že da je morala	čuti,	da se ponuja fantom in Pavel da zdaj sam vidi	A
se ne ve ne kako ne kam. Kdor je pobožen, ne	čuti	pri njem nič straha, hudobnega pa obdaja taka	A
kar naenkrat krog njega vse pomrači in na očeh	čuti,	kakor da bi mu jih kdo prav zlahka zatisnil	A
ko se pa začne jelša nad njim tresti in se	čuti,	kakor da bi nekdo po njej kobacal, ga je zgrabila	A
evangeljske nravnosti. Kakor pozna pes tatu,	čuti	konj razbojnika, tolovaja in vsako veliko nevarnost	A
tedaj res nenavadno grda in grozovita. Živina	čuti	svojo bližnjo smrt, zato ne gre nikoli rada	A
Odkar je nehala Štefa jokati, tega glasu ni bilo	čuti	na Podreki. »Ali ti oče res ne izroči	A
skoraj stekel k mostu in poslušal, a nič ni bilo	čuti.	Nato je počasi krenil ob vodi in se ustavljal	A
in prežvekovanje volov, krav in telic. Janez	čuti,	da so mu noge vedno težje in težje.Grmovje in	A
Objame si kolena z rokami. Strašno utrujenost	čuti	v glavi, rokah in nogah.Samo malo misli počivati	A
na meji Repnikovega Poldeta. Jovo podzavestno	čuti,	da mu ta človek hodi v škodo.Tisto čudno Kristinino	A
ponekod na Kranjskem.« »Tudi v Kastvu je bilo	čuti	o tem,« je rekel slikar. »Tudi pri nas so bile	A
»Oglasil, oglasil!« Tako je bilo	čuti	izza oltarčka.In čeprav so bile besede užaljene	A
mu je rekel, da tudi Margareta nekaj več zanj	čuti,	nego samo prijateljstvo. Od tega časa	A
spoštovanje z globokimi pokloni, ali spodaj je bilo	čuti	le še malo glasov, kar je pomenilo, da se je	A
sobo so bila nalahko priprta in dobro je bilo	čuti	pogovor, ki se je razpredal v sobi med župnikom	A
sebe ima gorkoperno slavuljo in vedno in vedno	čuti,	da ji še ni vsega povedal.Spoznava, da še ni	A
držati. Čeprav sije skozi okno sonce, vendar se	čuti	starka samo in želja po družbi je v njej večja	A
gorečih molitvah zahvaljuje za nočojšnjo srečo.	Čuti,	kako je prišlo nekaj novega v njeno staro kri	A
Počasi prileze na cesto, ozre se naokoli in	čuti,	da je silno slaba.Še malo leze, prijomlje se	A
kmalu se je vse poleglo in po stanovanju ni bilo	čuti	drugega kakor rožljanje žlic, ki so padale v	A
Kdor ni z menoj,« pravi, »lahko gre. Kdor ne	čuti	po moje, ga ne maram.Ločimo se v miru!«	A
Oblizne se z rdečim jezikom in nič ne zine. Kmet	čuti,	kakor bi mu kdo zabadal v hrbet in tilnik iglo	A
mesto mesa in kosti? Stoji nad njim in spet	čuti	po tilniku in hrbtu, kakor bi mu kdo zabadal	A
Čremošnik šteje: ena, dva, do osmih. Potem	čuti,	da je truden od dolge vožnje in zazdeha.Počasi	A
prostrani in ogromni tišini. Več in več življenja je	čuti	od vseh strani, ljudje hodijo spodaj po veži	A
Ali ni?« »Je!« pritrdi Mirtič in sam	čuti,	kako bi bilo treba nekaj govoriti, nekaj povprašati	A
se šele domislila, zakaj si tak!« In on, ki	čuti	svojo krivdo in ji ne more svoje usode razkriti	A
pomikali dalje med hiše. . / . / stran 172 . /	Čuti	je bilo, da vozijo vozovi po mokrem.Včasi je	A
druga gospodar ‒ urednik sam, ki ga je bilo	čuti	po glasu in po hoji tudi ven na hodnik in stopnice	A
troje besed po vrsti, od katerih je razločno	čuti	le zadnjo: »... membrorum«.Gustinčič nič ne razume	A
Gospa se nasmehne, on tudi.	Čuti	pa, da je bil njegov smehljaj nekoliko resen	A
Za očala je prijel s potnimi prsti in zdaj ne	čuti	več, da gleda skozi meglo. Tu se pripeti Žitniku	A
in pritisne pri tem roke na prsi. Praprotnik	čuti	zgoraj rok mehkobo in toploto njenih prsi, ki	A
Adjunkt je kakor avtomat. Ne	čuti	okusa in tudi pije, ne da bi bil žejen.Odide	A
sencih potne kapljice. Tako čudno je ž njim, da	čuti	vsak las posebe, vsako kocino na obrazu.Preloži	A
Trgovec je mlad z enim mahom.	Čuti,	kako teče po njegovih žilah kri.In med možgani	A
Ciril je rekel tako glasno, da se je moralo	čuti	po vsem stanovanju, tole: »Dragi moj Metod,	A
prostrani in ogromni tišini. Več in več življenja je	čuti	od vseh strani, ljudje hodijo spodaj po veži	A
Ali ni?« »Je!« pritrdi Mirtič in sam	čuti,	kako bi bilo treba nekaj govoriti, nekaj povprašati	A
se šele domislila, zakaj si tak!« In on, ki	čuti	svojo krivdo in ji ne more svoje usode razkriti	A
Za očala je prijel s potnimi prsti in zdaj ne	čuti	več, da gleda skozi meglo. Tu se pripeti Žitniku	A
premišlja sam o sebi, takrat se mu zdi in celo	čuti,	da je njegovo življenje neurejeno, nekako zmedeno	A
ker je suh in črn in krivonos, vpije, da ga je	čuti	skoro v cerkev. »Janez!« - kriči - vsakemu moškemu	A
Ne ve, zakaj sploh še kadi. Saj ne	čuti	nobenega užitka več.Ampak težko se odvadiš,	A
hlače se tesno oprijemajo stegen. Za hlačami	čuti	kapljice vlage. Ura na roki kaže pol dvanajstih	A
premičniki in Zemljo. Upravnik Raf zanesljivo ne	čuti	žalosti, kadar si ogleduje vesoljski prostor	A
polteno zasmeji Brinda. Sumar gleda Astero in	čuti,	kako dekletova roka začne raziskovati, ali je	A
Zdaj ji je že dobro.	Čuti,	da bo zlagoma le prišla do težko pričakovanega	A
njegovo črvljenje sproža naslada ali bolečina,	čuti,	da se ji višek užitka izmika in da se ji bo	A
sama. Ona pa se še bolj privije k njemu in	čuti,	kako ji njegove roke mirijo sladobolje, ki jo	A
Potem se molče lotijo jedi. Eva ves čas	čuti,	kako jo moška gledata.Ima neprijeten občutek	A
močjo magnetnega priklepa: zasesa se vanje in	čuti,	kako se odplavlja tisti neprijetni mršč Rafovega	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  201 301 401 501 601 701 801 901 1.001 1.101 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani